Navodila za ugotavljanje lastnosti kulturnega spomenika NUK, 12. 3. 2013

1. Navodila za ugotavljanje lastnosti kulturnega spomenikaNUK, 12. 3. 2013 dr. Eva Kodrič-Dačić, bibliotekarska višja svetnica

2. Knjižnično gradivo kot kulturni spomenik • Zakon o knjižničarstvu, 13. člen, • Kodrič-Dačić, E. (2012). Knjižnice in kulturna dediščina: problematika strokovnih definicij in aktualnih normativnih rešitev. Dostopno na spletni strani http://cezar.nuk.uni-lj.si/common/files/studije/knjiznice_in_kulturna%20dediscina.pdf • Navodila… http://www.nuk.uni-lj.si/dokumenti/2012/Navodila%20za%20ugotavljanje%20lastnosti%20kulturnega%20spomenika.pdf

3. Normativni okviri • Mednarodne konvencije in tuja nacionalna zakonodaja, • Aktualna zakonodaja s področja knjižničarstva, • Aktualna zakonodaja s področja varstva kulturne dediščine,

4. Kulturna dediščina »delaumetnikov, arhitektov, glasbenikov, pisateljev in znanstvenikovterdelaanonimnihavtorjev, izrazečloveškeduhovnosti in celotenskupekvrednot, kidajejopomennašemuživljenju. Vključujematerialna in nematerialnadela, v katerih se izražaljudskakreativnost: (to so) jeziki, obredi, verovanja, zgodovinskamesta in spomeniki, leposlovje, umetniškadela, arhivi in knjižnice. Zato je pravica in dolžnostvsakegaljudstva, da ščiti in ohranjasvojokulturnodediščino, saj se družbeprepoznavajo v njenihvrednotah in iznjihčrpajovirnavdiha.« Unescovadeklaracija o kulturnihpolitikah (1982)

5. Pisna kulturna dediščina Pisnokulturnodediščinosestavljajopredmeti, podedovaniizpreteklosti, z zapisanimiinformacijami, kijihdojemamokotodsev in izrazsvojihvrednot, identitet, verskih in drugihprepričanj, znaj in tradicij. To so arhivskelistine in dokumenti, rokopisi, zapisinakateremkolinosilcu (pergament, papir, vinilskeplošče, magnetnitrakovi, filmskitrakovi, cederomiitn.)razmnoženi v kakršnihkolirazmnoževalnihtehnikah (rokopis, tisk, tipkopis, magnetnizapis, digitalnizapisitn.), zbirketegagradiva, ki so jihoblikovaliposameznikialiinstitucije ter evidence in katalogi knjižničnega gradiva, zbirk in knjižnic.

6. Kulturni spomenik Za kulturnispomenikje lahkorazglašenposamičenpredmetalizbirkapredmetovkulturnedediščineče »predstavljaizrazitdosežekustvarjalnosti, dragocenoprispeva h kulturniraznolikosti in je pomemben del življenjanaobmočjuRepublikeSlovenijealinjenihregijoziromapredstavljapomembenvir za razumevanjezgodovinskihprocesov, pojavovternjihovepovezanosti s sedanjokulturo«.

7. Knjižnično gradivo kot kulturni spomenik Za kulturni spomenik je lahko razglašena posamična enota knjižničnega gradiva, zbirka knjižničnega gradiva, knjižnica in evidenca oziroma katalog knjižničnega gradiva, če predstavlja izrazit dosežek ustvarjalnosti, dragoceno prispeva h kulturni raznolikosti, je pomemben del življenja na območju Republike Slovenije in njenih regij oziroma predstavlja pomemben vir za razumevanje zgodovinskih procesov, pojavov ter njihove povezanosti s sedanjo kulturo.

8. Knjižnično gradivo kot kulturni spomenik • 5. člen Zakona o knjižničarstvu, • z razglasitvijo,

9. Knjižnično gradivo kot kulturni spomenik • predlog za razglasitev pripravi državni ali pooblaščeni muzej,

10. Knjižnično gradivo, pomembno za Slovenijo • Nacionalna zbirka knjižničnega gradiva, • Slovenika, • Zbirke rokopisov, dokumentov, publikacij, • Knjižnične evidence,

11. Nacionalna zbirka knjižničnega gradiva • najstarejšipisnispomeniki, to so listine, kodeksi in podobno, ki so nastali do leta 1600, ne gledenasvojovsebino in izvor; • inkunabule; • dokumentiin publikacije, ne gledenaavtorja, izvoraliletonastanka, kipredstavljajosvetovnoredkost in s tem svetovnoredkost; • dela, ki so prvanasvojempodročju, tako v materialnem, tipološkemkot v vsebinskempogledu (npr.prvevinilskeplošče, prvaperiodika, prveslikanice, prvesociološkeštudije…); • dela, ki so izjemnazaradiletnicenastanka, pričemer je starostrazumljena v relativnempomenugledenapomenkonkretnegadela za okoljealistroko;

12. Nacionalna zbirka knjižničnega gradiva • redkadela: • publikacije, ki so ohranjene v majhnemšteviluizvodov (npr.v določenem obdobju prepovedana, cenzurirana oziroma preganjanadela, dela, ki so izšla v nizkihnakladahitn.); • publikacije, kiizstopajozaradisvojeprovenience (npr.publikacije, kiso bile v lastiznameniteosebnosti, dela z avtografi ali exlibrisi, publikacije, kiso bile v lasti pomembneustanoveali so v njejnastale itn.); • publikacije, ki so izjemnezaradisvojetipografije (npr. publikacije, ki so natisnjenev grški in hebrejskipisavi, v glagolicioziromadrugihprinasredkihpisavah); • publikacije, ki se odlikujejozaradisvojihoblikovnihznačilnosti: formata, redkihalidragocenihnosilcevzapisa, vezav, ilustracijitn.; • publikacije, ki s specifičnimiatributikažejokraj, način in avtorjesvojeganastanka(npr.vodnižignaročnoizdelanempapirju,založniškisignet itn.);

13. Slovenika • novoveškiin sodobnirokopisipomembnihSlovencev in osebnosti, pomembnih za Slovenijo; • slovenskitiski do leta1600; • slovenika do leta1918 (vsepublikacije v slovenskemjeziku, s tematiko o Sloveniji, ki so nastale na slovenskem ozemlju, slovenskihavtorjevteravtorjev, kiizhajajoizslovenskegaozemlja); • prveizdajepublikacij, kidokumentirajo razvoj slovenskegajezika in pisave (slovarji, slovnice, čitanke itn.); • publikacije, natisnjene v nekdanjih in poskusnihčrkopisnihrešitvah (npr.v bohoričici, metelčici in danjčici itn.); • publikacijenapisane v slovenskihpokrajinskihknjižnihjezikih (npr.prekmurščina, nadiška govorica, rezijanščina, v gornjeradgonskem itn.) oziroma v slovenskih narečjih;

14. Slovenika • dokumenti in publikacije, kipričajo o specifičnihprocesihnapodročjukulturnega, znanstvenega in gospodarskegaživljenja, ki so se odvijalinaSlovenskem; • prveizdajeslovenskihavtorjev; • publikacije Slovencev, ki živijo na slovenskem etničnem ozemlju, vendar zunaj deželnih meja matične pokrajine oziroma zunaj državnih meja Slovenije; • publikacije, kidokumentirajoobstoj in kulturnedosežkedrugihnarodov, kibivajooziroma so bivalinaSlovenskem; • publikacije, kidokumentirajodogodke, procese, institucije, osebnostiitn.,pomembne za lokalnookolje;

15. Slovenika dokumenti in publikacije, kipričajo o prelomnihobdobjih v slovenskizgodovinioziromaki so nastali v specifičnihrazmerah od leta 1900 do danes; • od (začetka 1. svetovnevojne) leta 1914 do (podpisaRapalskepogodbe) leta 1920; • publikacijeprimorskihSlovencev od (konca 1. svetovnevojne) leta 1918 do (ukinitveSvobodnegatržaškegaozemlja) leta 1954; • publikacije, izdane med 2. svetovnovojno (legalnaprodukcija in ilegalnitiski); • publikacijeslovenskih (ekonomskih in političnih) izseljencev; • publikacije, kidokumentirajoSlovenskoosamosvojitev in državnost od (smrtiJosipaBrozaTita) leta 1980 do (vključitveSlovenije v EU) leta 2004;

16. Knjižnične zbirke in knjižnice • zbirkanacionalneknjižniceSlovenije; • zbirkapublikacij, kijih je naosnovipredpisov o obveznemizvodutiskaoziromapublikacijpridobilanacionalna knjižnica Slovenijeoziromanjenepredhodnice od leta 1807 naprej; • zbirkepublikacij, kijihnaosnovipredpisov o obveznemizvodutiskaoziromapublikacijtrajnohranijodepozitarneorganizacije; • specialnezbirke, zapuščinealiknjižniceizjemnihslovenskihosebnosti; • knjižnice in zbirke, ki so nastale v okviruslovenskihinstitucijoziromainstitucijpomembnih za Slovence; • zbirkedomoznanskegagradiva;

17. Knjižnične evidence • knjižnične evidence: inventarne knjige, signaturne knjige, signaturne beležke, evidence izposoj itn.; • katalogi;

18. Komisija za ugotavljanje lastnosti kulturnega spomenika • strokovni delavci, poznavalci vsebine knjižničnih zbirk in starega gradiva;

19. eva.kodric-dacic@nuk.uni-lj.si