1 / 28

18. STOLETJE – EVROPSKI VISOKI BAROK

18. STOLETJE – EVROPSKI VISOKI BAROK. G. Ph. TELEMANN, J. J. FUX, A. VIVALDI. EVROPSKI VISOKI BAROK. ČAS DINASTIČNIH VOJN BREZ NACIONALNIH PREDZNAKOV MEDNARODNA DRUŽBA ARISTOKRATOV JEZIK FRANCOSKI - GLASBA ITALIJANSKA. GLASBA PO LETU 1700. IZOBLIKOVANJE SKUPNIH PRAVIL

desmond-clear
Download Presentation

18. STOLETJE – EVROPSKI VISOKI BAROK

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. 18. STOLETJE – EVROPSKI VISOKI BAROK G. Ph. TELEMANN, J. J. FUX, A. VIVALDI

  2. EVROPSKI VISOKI BAROK • ČAS DINASTIČNIH VOJN BREZ NACIONALNIH PREDZNAKOV • MEDNARODNA DRUŽBA ARISTOKRATOV • JEZIK FRANCOSKI - • GLASBA ITALIJANSKA

  3. GLASBA PO LETU 1700 • IZOBLIKOVANJE SKUPNIH PRAVIL • ZNAČILNOST VSEH ZRELIH DOB • NADNACIONALNOST, MEDNARODNA VELJAVNOST • RACIONALNOST • ITALIJANSKI ZVOK • UPOŠTEVALI Purcella, Rameaua Haendla, Bacha…

  4. Glasba po letu 1700 • DVORNA GLASBA • VPLIV DESPOTOV NA MEŠČANSKO OKOLJE • DVORNA OPERA, OSREDNJA OBLIKA • NAPOLITANSKA OPERA • PREVLADA MELODIJE • NAČELO KONTRASTA, ARIA DA CAPO, SOLO KONCERT, CONCERTO GROSSO

  5. GLASBA PO LETU 1700 • PRI GENERALBASU OZNAČEVALI • GLASOVE MELODIJE IN BASA • AKORDI V SIMBOLIČNIH ŠTEVILKAH: 3, 7… • HARMONIJA: ČEBALO, ORGLE, LUTNJA • INDIVIDUALNO OKRAŠEVANJE • IMPROVIZIRANJE

  6. GLASBA PO LETU 1700 • GLASBENA PRAVILA: • ZNANSTVENO DOKAZANI ALIKVOTNI TONI • DUR – TEMELJ HARMONIJE

  7. J. P. RAMEAU • J. P. RAMEAU: Traktat o harmoniji, 1722 • Zakoni harmonije za 200 let • Oblikoval obrate trizvoka • Uredil funkcije akordov • Do Hindemitha – prosta tonalna razširitev

  8. Glasba po letu 1700 • POMEN GLASBE, razumsko raziskovanje • Logika in afekt nastopajo skupaj • NAUK O AFEKTIH – • UGOTAVLJALI, ZAKAJ ENA VRSTA TONOV IZRAŽA BOLEČINO, DRUGA VESELJE

  9. GLASBA PO LETU 1700 • VISOKOBAROČNA FUGA: • RACIONALNOST ČASA • INSTRUMENTALNA OBLIKA • NEMŠKA GLASBA IZHAJA IZ VEČTEMATIČNEGA RICERCARJA

  10. VISOKOBAROČNA FUGA • MONOTEMATIČNOST • IZJEME: DVOJNE, ČETVERNE FUGE • SINTEZA • LINEARNO – MELODIČNEGA • RITMIČNEGA IN HARMONSKEGA ELEMENTA

  11. Glasba po letu 1700 • GLAVNE OBLIKE VISOKEGA BAROKA • OPERA • KONCERT • FUGA • Vpliv italijanske glasba se manjša • Večanje vpliva nemškega sveta

  12. GEORG PHILIPP TELEMANN 1681–1767 • Leipzig, organist, deloval v operi • Hamburg, delovanje v cerkvah, v gledališču • več kot 45 lastnih oper • Pisal za poslušalce, muzikant, skladatelj, organizator…

  13. GEORG PHILIPP TELEMANN • Plodovitejši od Bacha in Haendla • 1000 orkestr. Suit, • komorna instrumentalna dela • 23 letnikov kantat • Oratoriji • Maše, pasioni,

  14. J. P. TELEMANN • Collegia musica - • komorni glasbeni krožek, javni koncerti • Združeval - • Italijanski • Francoski in • Nemški slog

  15. J. P. TELEMANN • Renesansa njegovih del v 20. stoletju – komorna glasba • Virtuoznost, izvirnost… • Vezni člen med visokim barokom in galantnim slogom

  16. TELEMANNOVA KOMORNA GLASBA • GLASBA ZA OMIZJE, 1733 • SUITE, KVARTETI, KONCERTI, TRII, SOLO SONATE… • KOMBINACIJE INSTRUMENTOV: GODALA, FLAVTA, OBOA, TROBENTA • BASSO CONTINUO, GODALA, ČEMBALO

  17. BAROČNA GLASBA ZA PIHALA • 17. st. PREVLADA KLJUNASTIH FLAVT: mehak, pastirski zvok, virtuozna prožnost • Sonate, koncerti (Vivaldi, Telemann, Bach, Haendl) • 18. st. – doba PREČNE FLAVTE • ŠOLE: HOTTERER (1707), J. J. QUANTZ (1752) • Izpopolnjena tehnika igranja

  18. Glasba za pihala • OBOA: SOLISITIČNO GLASBILO • orkestralna glasba • komorna glasba • CINK – nadomesti ROG, od Lully del orkestra, ni solistični inštrument • POZAVNE, S- A- T B – samo v ansamblih • TROBENTA, orkestri (tutti, soli), fanfare, koncerti, posnema človeški glas • FAGOT, gb, orkester, komorne skupine

  19. Johann Joseph Fux 1660–1741 • Delovanje na Dunaju, dvorni kapelmeister • Operni skladatelj, poudarjal veličino dunajskega dvora, italijanski vzori • Kronanje KARLA VI., Praga, novo gledališče • Orkester – 250 glasbenikov, 100 pevcev, 20 plesalcev • DELA: Costanza e Fortezza, Elisa

  20. J. J. FUX • CERKVENE SKLADBE • VESPERE • PSALMI • VODILNI KONTRAPUNKTIK JUŽNONEMŠKEGA BAROKA • PALESTRINOVA POLIFONIJA IN GENERALBAS • GRADUS AD PARNASUM, 1725 – visoka šola kontrapunkta, vpliv na dunajske klasike

  21. J. J. FUX • TURKERIJE • Posnemanje janičarskih kapel • Sestav instrumentov v vojaških godbah in klasični glasbi • Triangel, činele, veliki boben… • FUX, MOZART, BEETHOVEN….

  22. SOLISTIČNI KONCERTI • Violinski koncert, nadaljevanje Corellijevega dela • Obogatitev komorne glasbe s sonatami za violino, čelo, flavto, klarinet • Prvi klasik oblike solističnega koncerta G. TORELLI • T. ALBINONI, F. GEMINIANI, P. LOCATELLI

  23. ANTONIO VIVALDI ok. 1678–1741 • Vivaldijev violinski koncert • Utemeljitev tristavčnosti • Allegro – Andante – Allegro • Concerto grosso je imel 4 stavke • Oblikovne vzporednice s sinfonijo oz. uverturo neapeljske opere serie

  24. Vivaldijev violinski koncert • Vzporednice z ario da capo • Menjavanje hitrega in počasnega stavka • načelo kontrasta – značilnost po l. 1700 • OBOGATI VIOLINSKO TEHNIKO in čela • Igranje violine do 12. lege • Bach transkribira njegove koncerte

  25. VIVALDIJEV KONCERT • 300 instrumentalnih koncertov • Allegro, zasnovan podobno rondoju (izmenjava 4 tutti, 3 soli) • Andante, spevnost solistove melodije • Poduhovljenost melodije, čustvene poteze, tonsko slikanje

  26. DOMENICO SCARLATTI 1685–1757 • Pomen za razvoj tehnike in glasbenih oblik za čembalo • Virtuoz na čb (poznal klavir) in komponist, tekmovanja • Deloval na Iberskem polotoku, dvorni kapelnik v Lizboni, Madridu • Chopin visokega baroka • 500 klavirskih sonat, posvečenih kraljici

  27. SCARLATTIJEVA SONATA • Imenovana tudi toccata • Poetični naslovi, brez povezav z neglasbeno vsebino • Absolutna glasba • Neizčrpne izrazne možnosti • Tehnika križanja rok, figurativno lomljenje akordov, dolgi skoki, okraski

  28. SCARLATTIJEVA SONATA • DVOGLASNA LINIJA • ENOSTAVČNOST • ENA ALI DVE TEMI • IMITACIJA IN MODULACIJA V IZPELJAVI • UVELJAVI TEHNIKO GRADNJE OBLIKE, (kasneje pri J. S. BACHU)

More Related