Ljudska univerza Ptuj EKONOMIJA

1. Ljudska univerza PtujEKONOMIJA Simona Lebar Planec, dipl.ekon.

2. PREGLED VSEBINE 1. Ekonomski problem 2. Gospodarska dejavnost in posameznik 3. Proizvodnja 4. Trg in konkurenca

3. Z EKONOMIJO SE HOTE ALI NEHOTE UKVARJAMO VSI LJUDJE • VPRAŠANJA: • Kako optimalno porabiti mesečno plačo? • Koliko časa porabiti za delo ali za hobi? • Kaj skuhati za večerjo ob delovniku? • Ali kupiti večje stanovanje ali porabiti ves denar? • Ali se splača rediti v hlevu prašiče? • Ali kupimo novo peč za centralno? PRETEŽNO SO TO EKONOMSKI PROBLEMI

4. EKONOMIJA POZNA ODGOVORE: • Zakaj nihče nima vsega in da moramo biti varčni, • Zakaj nikoli nimamo dovolj denarja in zakaj moramo vse plačati, • Zakaj moramo nenehno izbirati in zakaj več ene dobrine nujno pomenijo manj druge, • S katerimi ekonomskimi vprašanji se srečuje vsaka družba in zakaj se v sodobnem gospodarstvu vse zgodi na trgu, • Kako je vse v gospodarstvu povezano in kaj ima z vsem tem opraviti ekonomija.

5. KAJ JE EKONOMIJA? • je nauk o gospodarjenju, • je zelo praktična veda, saj obravnava stvari, ki se nas v življenju neposredno tičejo in o katerih moramo razmišljati vsak dan, • pojem gospodarjenja zajema različne človekove dejavnosti. Vsakdo gospodari v drugačnih okoliščinah in ima na razpolago drugačna sredstva.

6. KAJ JE EKONOMIJA? • Ukvarja se z zadevami, povezanimi s posamezniki, družinami, političnimi in ekonomskimi ukrepi ter poslovnimi odločitvami podjetij, bank, drugih ustanov (bolnišnice…). • V ekonomiji preučujemo, kako se vedejo podjetniki, porabniki, varčevalci in investitorji, kako razmišljajo, kaj upoštevajo pri odločanju in kako zaradi teh odločitev deluje gospodarstvo kot celota.

7. EKONOMSKI PROBLEM • Potrošniki (gospodinjstva) in podjetja delujejo v nenehnem neravnotežju med svojimi željami (potrebami) ter omejenimi materialnimi sredstvi, s katerimi lahko te želje potešijo oz. zadovoljijo. • Razpoložljiva sredstva moramo zato uporabljati zelo tehtno, preudarno, da bi dosegli kar največ. • To neravnotežno razmerje pomeni ekonomski problem.

8. TEMELJNI EKONOMSKI PROBLEM SREDSTVA : POTREBE (omejena) (neomejene)

9. GOSPODINJSTVAPODJETJA (potrošniki) (proizvajalci) DRŽAVA (potrošnik in proizvajalec) EKONOMSKI OSEBKI IMAMO TEMELJNE EKONOMSKE VLOGE

10. Pozamezniki oz. gospodinjstvasmo potrošniki, ki z denarnimi dohodki kupujemo dobrine in skušamo zadovoljiti kar največ osebnih potreb. • Podjetjaso proizvajalci , ki morajo racionalno razporejati proizvodne dejavnike in proizvodne dobrine. • Država, v javnih podjetjih proizvaja javne dobrine, hkrati pa so državne ustanove veliki potrošniki

11. Sredstva uporabljamo najbolj učinkovito, če: - z vloženimi sredstvi dosežemo največji mogoči učinek, - želeni učinek dosežemo s čim manjšo porabo sredstev.

12. EKONOMSKI PROBLEM IN GOSPODARJENJE • Ekonomski problem zaradi katerega moramo vsi ekonomski osebki ravnati kar najbolj racionalno, premišljeno je to, da so sredstva, ki so na voljo za proizvodnjo, potem pa tudi proizvedena količina dobrin, omejena.

13. DOBRINE • PROSTE (NEEKONOMSKE DOBRINE) – sončna svetloba, toplota, zrak. Porabljamo jih lahko neomejeno, nimajo cene in z njimi ni treba gospodariti. Ekonomija se z njimi ne ukvarja. • RELATIVNO REDKE (EKONOMSKE) DOBRINE – nahajajo se v omejenih količinah in so predmet gospodarjenja, pomembna je njihova cena, ki jo je treba za te dobrine plačati, da jih lahko dobimo in uporabljamo.

14. RELATIVNA REDKOST DOBRIN • Ko govorimo o omejenosti sredstev oz. dobrin • ne gre samo za količino ampak, • za razmerje med razpoložljivo količino dobrin in človeškimi potrebami. • Kadar je dobrin manj kot znašajo potrebe ljudi gre za ekonomske oz. relativno redke dobrine. • Denar ni dobrina, denar omogoča da pridobimo dobrine

15. RELATIVNA REDKOST DOBRIN Ko so dobrine relativno redke, moramo z njimi gospodariti. To pomeni, da družba mora oblikovati mehanizem, s katerim določa kdo, v kakšnem obsegu in kdaj lahko dobi posamezno ekonomsko dobrino. Relativna redkost dobrin se izraža s ceno dobrine. DOBRINE POTREBE PO DOBRINI

16. REPRODUKCIJSKI PROCES(proces družbene reprodukcije) • Je gospodarski proces, ki proizvaja vse tisto kar ekonomski osebki potrebujejo za zadovoljevanje svojih potreb. • Gospodarski proces = družbeni proces (producenti se neposredno ali posredno povezujejo v sistem medsebojne povezanosti , odvisnosti)

17. Za gospodarjenje so bistvene tri prvine: 1. človeške potrebe, 2. omejenost sredstev za njihovo zadovoljevanje, 3. zavestna dejavnost za zmanjšanje omejenosti sredstev.

18. ZAKAJ PRAVIMO, DA JE REPRODUKCIJSKI PROCES? • Zaradi obnavljanja in širjenja potreb, ko se veča število prebivalcev in se zvišuje življenjska raven, se proces produkcije nenehno obnavlja, po navadi še v večjem, razširjenem obsegu.

19. V družbenem procesu se usklajujejo odgovori na ekonomska vprašanja družbe: • KAJ se bo v družbi produciralo in v KAKŠNIH količinah, • KAKO, KDO bo proizvajal dobrine in s kakšnimi sredstvi ter po kakšnem tehnološkem postopku, • ZA KOGA bodo dobrine proizvedene.

20. Pojavijo se v vsaki družbi (v razviti in nerazviti). Ne bi jih bilo, če bi bila sredstva neomejena. VPRAŠANJA Različni družbenoekonomski sistemi jih rešujejo drugače.

21. TEHNIČNI IN DRUŽBENI VIDIK EKONOMSKIH PROCESOV V DRUŽBI • Bistvo procesa gospodarjenja je zadovoljevanje potreb oz. želja ljudi. • Potrebe zadovoljujemo z dobrinami ali storitvami. • Dobrine so stvarne, lahko jih vidimo, otipamo, merimo… • Storitve niso v stvarni obliki, so dejavnost, ki traja nekaj časa in da rezultat (striženje – frizura)

22. Značilnosti procesa reprodukcije ali procesa materialne reprodukcije Je nenehno obnavljanje produkcije dobrin in storitev, v katerem se porabljajo delo in sredstva. Pomemben je razvoj tehnologije od njene razvitosti odvisno kako in kaj bomo proizvajali.

23. Značilnosti procesa reprodukcije ali procesa materialne reprodukcije -delitev dela med podjetji - delitev dela med delavci - lahko je: nacionalna ali mednarodna. Pomembna je tudi delitev dela Družbena delitev dela Tehnična delitev dela

24. PROCES REPRODUKCIJE IMA DVA VIDIKA TEHNIČNI ALI MATERIALNI DRUŽBENI PROCES PROCES

25. TEHNIČNO ALI MATERIALNI PROCES • Gre za preoblikovanje naravnih in drugih proizvedenih predmetov (dela in sredstev) v dobrine in storitve, s katerimi zadovoljujemo potrebe ljudi.

26. DRUŽBENI PROCES • Ljudje vstopajo v določene produkcijske odnose in se človeško delo združuje s proizvajalnimi sredstvi. • Med družbenimi odnosi so najpomembnejši lastninski odnosi.

27. OBLIKE REŠEVANJA EKONOMSKEGA PROBLEMA Rešujemo ga z nenehnim prilagajanjem razpoložljivih sredstev s cilji, ki jih ekonomski osebki želijo doseči, za zadovoljitev družbenih in osebnih potreb. To dejavnost imenujemo: EKONOMSKI KROŽNI TOK

28. EKONOMSKI SUBJEKTI V EKONOMSKEM KROŽNEM TOKU GOSPODINJSTVA (družine, neprofitne ustanove) PODJETJA (produkcijske enote, industrija, kmetijstvo, rudarstvo…)

29. materialni tok plačilo za storitve denarni produkcijski f.produkc. faktorjev tok potrošne izdatki potrošn. dobrine za nakup dobrin TRG PROIZVODNIH DEJAVNIKOV TRG POTROŠNIH DOBRIN PODJETJA (produkcijske enote) GOSPODINJSTVA (potrošne enote)

30. RAZLAGA SHEME 1. Gospodinjstva vlagajo svoj napor, ideje in čas preko trga proizvodnih dejavnikov, v podjetja. 2. Podjetja s pomočjo proizvodnih dejavnikov proizvajajo dobrine, ki jih prodajajo gospodinjstvom na trgu potrošnih dobrin.

31. Stvarno gospodarstvo • Gospodinjstva ne porabijo vseh dohodkov – varčujejo • Podjetja pa morajo investirati v nove obrate – denar si izposodijo ali varčujejo - pojavi se finančni trg (nova shema)

32. FINANČNI TRG Gospodinjstva ne porabijo vseh svojih dohodkov, ampak tudi varčujejo. Na finančnem trgu ponujajo svoje prihranke, podjetja pa po njih povprašujejo, da lahko investirajo.

33. TRG KAPITALNIH DOBRIN • Je nova oblika trga. • Podjetja proizvajajo dve vrsti dobrin Potrošne dobrineKapitalne dobrine (kup. gospodinjstva) (stroji, gradbeni mat.) kupujejo podjetja za širjenje proizvodnje

34. Primer: • Ameriško računalniško podjetje X se očitno ni mogel izogniti drugemu valu odpuščanj. Kot so sporočili v torek, bodo odpustili še 4000 delavcev, tako da se bodo skupno število ukinjenih delovnih mest letos povzpelo na 8500 delavcev, to pa je približno 12 odstotkov vseh zaposlenih. Kot razlog za omenjeno odločitev v podjetju navajajo poslabšanje gospodarskih razmer. Izvršni direktor podjetja x je pojasnil, da so prisiljeni v obdobju, ko se je povpraševanje po izdelkih občutno zmanjšalo, aktivno ukrepati.

35. Kakšne bodo posledice? • Brezposelni bodo kupovali manj potrošnih dobrin, • Zato se bodo zmanjšali tudi zaslužki podjetij, • Zmanjševale se bodo plače ali celo odpuščanje delavcev,

36. Rešitve? • Da bi ponovno oživel krožni tok mora: Centralna banka znižati obrestno mero za posojila, zvišati obresti za depozit in s tem spodbuditi povpraševanje. Večje povpraševanje bo omogočilo večjo proizvodnjo in odpiranje novih mest. KROŽNI TOK SE NE SME PREKINITI- SKRB DRŽAVE

37. 2. GOSPODARSKA DEJAVNOST IN POSAMEZNIK CELOTNA GOSPODARSKA DEJAVNOST IZVIRA IZ POTREBE LJUDI! POTREBE SO TISTO, KAR JE ZA LJUDI NAJBOLJ ZNAČILNO.

38. KAKO SE HIERARHIČNO ZADOVOLJUJEJO POTREBE? ALI SE VSE POTREBE ČLOVEKA ZADOVOLJUJE Z EKONOMSKIMI DOBRINAMI? (NE) Klasifikacija potreb (psiholog, Abraham Maslow) • Fiziološke potrebe (hrana, pijača, toplota) • Potrebe po varnosti (stanovanje) • Potreba po pripadnosti, po ljubezni • Potreba po spoštovanju in samospoštovanju • Potreba po samouresničevanju (kariera, talent)

39. GOSPODARSKA DEJAVNOST IN POSAMEZNIK Bistvo potreb je, Poznati moramo da jih čutimo kot sredstvo, s katerim nezadovoljstvo dosežemo ta cilj Pri uporabi sredstev se srečujemo z omejitvami EKONOMSKE POTREBE

40. EKONOMSKE POTREBE • Pri ekonomskih potrebah se srečujemo s problemom relativne redkosti in izbire, kar je bistvo temeljnega ekonomskega problema. • Potrebe delimo na: 1) Posameznikove – osebne, individualne potrebe (hrana, obleka, obutev) 2) Družbene (bolnišnice, šole,izobraževanje, zabava, policija, vojska, sodstvo)

41. EKONOMSKE POTREBE • Delimo jih še lahko na: • Primarne potrebe (zadovoljevanje teh potreb v večji meri zagotavlja človekov razvoj) – EKSISTENČNE • Sekundarne potrebe (so manj nujne – umetniške, znanstvene, verske, politične)

42. ZNAČILNOSTI POTREB • So neomejene, z gospodarskim napredkom se širijo, razvijajo • Posamezna potreba se lahko zadovolji, ko porabimo določeno količino neke dobrine • Potreba se lahko preusmeri v drugo in jo vsaj deloma zadovoljimo • Potrebe so izrazito subjektivne • Nekatere potrebe so takšne, da jih lahko zadovoljimo z drugimi (substitutne, ora ali fanta) • Nekatere potrebe so takšne, da za njihovo zadovoljitev potrebujemo več dobrin hkrati (komplementarne – avto, bencin) • Nekatere potrebe se obnavljajo, druge potrebe so trajne in jih zadovoljujemo konstantno

43. DOBRINE, PROIZVODI IN BLAGO • Dobrina je vsako dosegljivo sredstvo, ki je sposobno zadovoljiti kakšno potrebo. • To sposobnost imenujemo koristnost dobrine.

44. DOBRINE, PROIZVODI IN BLAGO • Dobrine moramo predelati, obdelati in dodelati v takšno obliko , v katerih jih navadno uporabljamo. • Vanje vložimo delo in sredstva. • Proizvedeno dobrino v uporabni obliki pa imenujemo proizvod.

45. DOBRINE, PROIZVODI IN BLAGO • Proizvode proizvajamo za lastno uporabo ali za trg. • Kadar je proizvod namenjen prodaji oz. menjavi, govorimo o blagu.

46. RAZMERJE MED DOBRINO, PROIZVODOM IN BLAGOM DOBRINE PROIZVODI BLAGO

47. DOBRINE POTROŠNE DOBRINE (hrana, oblačila, pohištvo) PRODUKCIJSKE DOBRINE REPRODUKCIJSKE DOBRINE (vgradni in sestavni deli za druge proizvode) INVESTICISIJSKE DOBRINE (dobrine, s pomočjo katerih izdelujemo druge dobrine )

48. KORISTNOST DOBRINE • Koristnost je značilnost dobrine, zaradi katere bi jo posameznik želel kupiti. • S svojo koristnostjo dobrina zadovolji določeno potrebo posameznika.

49. ZAKON PADAJOČE MEJNE KORISTNOSTI • Temelji na odvisnosti med koristnostjo, ki jo daje enota neke dobrine in količino te dobrine, s katero lastnik že razpolaga. • Ta zakon pravi, da koristnost dodatne enote dobrine z vsako naslednjo enoto pada. To pomeni: čim več neke dobrine imamo, tem manj nam pomeni dodatna enota iste dobrine.

50. ZAKON PADAJOČE MEJNE KORISTNOSTI Primer: • celotna koristnost = nam daje skupno zadovoljstvo ali korist od vseh enot dobrin (TU= seštevek MU) • Mejna-marginalna-dodatna korist = gre za prirast koristnosti, ki nam jo daje vsaka dodatna enota. Ker je potreba zadovoljena, se za nadaljnje enote mejna koristnost znižuje.