POSODOBITEV NAČRTOVANJA IN IZVAJANJA KURIKULA

1. POSODOBITEV NAČRTOVANJA IN IZVAJANJA KURIKULA Delovno srečanje svetovalcev ZŠ Katja Pavlič Škerjanc, 16/1 - 2008 Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjsko učenje; prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.

3. temelji na teoriji/konceptih in prenosljivih dosežkih projektov DIDAKTIČNA PRENOVA (sodobni pristopi k učenju in poučevanju) EVROPSKI ODDELKI (integrativni kurikulum - kurikularne povezave in sodelovalno poučevanje, odprti kurikulum – nova vloga izbirnega dela/izbirnih predmetov) in predvideva spremembe, ki ne terjajo formalnih odločitev (npr. Strokovnega sveta za splošno izobraževanje) – KURIKULARNE OBOGATITVE in take, ki jih lahko verificira (sprejme, določi…) le Strokovni svet za splošno izobraževanje – KURIKULARNE NOVOSTI Podprojekt POSODOBITEV NAČRTOVANJA IN IZVAJANJA KURIKULA

4. POSODOBITEV GIMNAZIJE NE terjajo FORMALNIH SPREMEMB zahtevajo FORMALNE SPREMEMBE

5. Dva nova strateška dokumenta EU : ŠOLE ZA 21. STOLETJE http://ec.europa.eu/education/school21/index_sl.html(11/7 – 2007) Izboljšanje kakovosti izobraževanja učiteljev http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/site/sl/com/2007/com2007_0392sl01.pdf(3/8 – 2007) VPRAŠANJE 1: Kako naj bodo šole organizirane, da bodo učencem lahko zagotovile vse ključne kompetence? Kako presečirazdrobljenost na “tradicionalne” predmete? Kako reorganizirati šole, da bodo upoštevale tudi neformalno (zunaj šole pridobljeno) znanje? Šole za 21. stoletje: Ključne kompetence za vse

6. KURIKULUM osredinjen na predmete fragmentirano znanje ▼ povezano, celovito, interdisciplinarno, transdisciplinarno znanje → holistično znanje → integrativni kurikulum (kurikularnepovezave in sodelovalno poučevanje) UČNI PROCES osredinjen na učitelja ▼ osredinjen na učenca KLJUČNI PREMIKI

7. INTEGRATIVNI KURIKULUM Kurikulum, osredinjen na predmete Integrativni kurikulum ? GEO GL ŠVZ KEM SLO ZG PS INF AN NE FIL KEM SOC MAT BIO BIO SOC GEO LUM PS FIZ ? INF ZG LUM GL SLO MAT FIZ AN ZG NE ŠVZ FIL ?

8. CELOTA: GIMNAZIJSKI KURIKULUM DELI: Predmeti Nepredmetni deli: obvezne izbirne vsebine obšolske dejavnosti INTEGRATIVNI KURIKULUM • MEDSEBOJNI ODNOSI (interakcije): • zakonitosti – pravila? • ►KURIKULARNE POVEZAVE

9. KURIKULARNE POVEZAVE: POVZETEK *celovite = kroskurikularne

10. Kurikularne povezave temeljijo na sodelovalnem poučevanjuSKUPNE FAZE

11. izmenjava idej diskusijske skupine medsebojna opazovanja skupne učne dejavnosti (projekti, domače naloge ipd): med oddelki/dijaki iste šole med oddelki/dijaki različnih šol v kraju, regiji, državi, na mednarodni ravni zamenjave učiteljev med oddelki iste šole med različnimi šolami v kraju, regiji, državi, na mednarodni ravni timsko poučevanje SODELOVALNO POUČEVANJE

13. KURIKULARNE NOVOSTI • Določitev globalnega obsega ur predmetov in drugih elementov kurikula (ne po letnikih) • Kreditno vrednotenje elementov kurikula in/oz. učnih dosežkov dijakov • Fleksibilni kurikulum: • Novi izbirni predmeti (v povezavi s podprojektom PUN in nalogami PRS): • kompetenčni pristop • učnociljno in procesno-razvojno načrtovanje, vzvratno načrtovanje; • modularni pristop: • fleksibilnost in odprtost (jedrni del + izbirni del + dodatni del), • večja avtonomija učitelja (rastoča notranja izbirnost); • interdisciplinarni in transdisciplinarni pristop; • projektni pristop • Izbirni predmeti, s specifičnimi cilji medsebojno in z jedrnim (obveznim) delom kurikula povezani v programske module (naloga KRS)

14. Obvezni del + IZBIRNI DEL: Odprti kurikulum = Del, ki ga določi šola KURIKULARNE NOVOSTI:Fleksibilni kurikulum • Obvezni del • + • IZBIRNI DEL: • Polodprti kurikulum • = • Programski modul • + • Del, ki ga določi • šola izbira šole ! ali

15. AKTIVNOSTI IN ČASOVNA DINAMIKA 2007/08 Priprava in usposabljanje za vpeljevanje sprememb Paket A Paket B Paket C UN+SPP kurikularne povezave kroskurikularne povezave UN+SPP kurikularne povezave 2008/09 UN+SPP UN+SPP kurikularne povezave UN+SPP kurikularne povezave kroskurikularne povezave UN+SPP kurikularne povezave kroskurikularne povezave (nad.) 2009/10 Vpeljevanje kurikularnih obogatitev in novosti: kreditni sistem; novi izbirni predmeti, povezani v programske module; fleksibilni kurikulum… 2010 do 2013

16. ORGANIGRAM PODPROJEKTA PROJEKTNA SKUPINA NA ZŠ vodja podprojekta + ožja PS + širša PS(= ožja PS + vodje KRS) ZUNANJI ◄SODELAVCI (ravnatelji in učitelji) ▼ • Kurikularne razvojne skupine (KRS) •  • Predmetne razvojne skupine (PRS) • Šolski razvojni timi (ŠRT) • Posamezni učitelji • KRS za posamezne programske module (medkulturni modul , naravoslovni modul, medijski modul itd.) • KRS za specifične cilje (kurikularne povezave, medkulturnost, medijsko kulturo, kreditni sistem itd.)

17. VLOGE člani ožje in širše projektne skupine podprojekta PNIK konzulenti kurikularnih razvojnih skupin NALOGE priprava strokovnih podlag (moduli in UN znotraj modulov itd.) konzulentstvo KRS (sklicevanje in /so/vodenje sestankov, /so/načrtovanje dela, pisanje gradiv, evidenca in izvrševanje sklepov in dogovorov itd.) Vloge in naloge svetovalcev ZŠ