Značilnosti in vsebine predloga NOK s poudarkom na visokošolskem delu ogrodja

1. Značilnosti in vsebine predloga NOK s poudarkom na visokošolskem delu ogrodja Študijski programi in nacionalno ogrodje kvalifikacij Univerza v Ljubljani, 20.03.2013

2. Značilnosti SOK • Filozofija: komunikacijsko orodje • Namen: doseči transparentnost in prepoznavnost kvalifikacij v Sloveniji in EU, njegov temeljni cilj pa podpreti vseživljenjsko učenje; povezati in uskladiti slovenske podsisteme kvalifikacij; ter izboljšati preglednost, dostopnost in kakovost kvalifikacij glede na trg dela in civilno družbo • Izhodišče: sektorska zakonodaja, KLASIUS, EQF • Struktura: 10 ravni & 3 kategorije učnih rezultatov (Berlinski komunike): • Znanje, spretnosti in kompetence(kaj učeči se zna, razume in je sposoben opraviti, potem ko dokonča posamezen proces učenja)

3. Značilnosti SOK • 3 vrste kvalifikacij: • Izobrazbe, ki so vezane na formalno stopenjsko izobraževanje; • Nacionalne poklicne kvalifikacije, ki so vezane na sistem nacionalnih poklicnih kvalifikacij in • Dodatne kvalifikacije, ki so vezane na dopolnjevanje usposobljenosti in kompetenčnosti prebivalstva. Gre za dve glavni skupini dodatnih kvalifikacij: • tiste, ki so vezane na regulirane dejavnosti oz. poklic (npr. Pravniški državni izpit). • tiste, ki širijo kompetenčnost in kvalificiranost posameznika na trgu dela (npr. magister farmacije z dodatnimi znanji s področja homeopatije)

4. Učni rezultati v SOK • ZNANJE je rezultat učenja in osvajanja pojmov, načel, teorij in praks. Pridobivanje znanja poteka v različnih okoljih: v izobraževalnem procesu, pri delu in v kontekstu zasebnega ter družbenega življenja. • SPRETNOSTI se v okviru nacionalnega ogrodja kvalifikacij nanašajo na kognitivne spretnosti (npr. uporaba logičnega, intuitivnega in ustvarjalnega mišljenja) in/ali praktične spretnosti (npr. ročne, kreativne spretnosti, uporaba materialov, orodij in instrumentov). • KOMPETENCE se nanašajo na sposobnost uporabe in povezovanja znanja in spretnosti v izobraževalnih, profesionalnih in osebnih situacijah. Ločimo generične in poklicno specifične kompetence. V SOK kompetence razvrščamo glede na kompleksnost, samostojnost in odgovornost delovanja.

5. Umeščanje ravni SOK v EOVK

6. Umeščanje 7 ravni SOK v EOVK

7. Umeščanje 8 ravni SOK v EOVK

8. Umeščanje 10 ravni SOK v EOVK

9. Prihodnji izzivi • Implementacija koncepta učnih rezultatov uveljavja pojmovanje po katerem ni pomembno, kako je posameznik dosegel v ogrodju predvidene rezultate, temveč da jih mora ustrezno izkazati • Pristop od spodaj-navzgor izhajajoč iz empirične analize delovnih procesov (npr. Projekt European e-Competence Framework) • Projekt Evropski inženir “Eur Ing” temelji na dogovoru o vzorcih izobraževanja, učenja in pridobivanja izkušenj in NE na dogovoru o kvalifikaciji kot taki • Ključne kompetence (sporazumevanje v maternem jeziku, sporazumevanje v tujih jezikih, matematična kompetenca, digitalna pismenost, učenje učenja, socialne in državljanske kompetence, samoiniciativnost in podjetnost, kulturna zavest in izražanje)? • Znanje, spretnosti in kompetence se s časom spreminjajo, odvisno, koliko jih po pridobitvi kvalifikacije uporabljamo (“standard izkušenega delavca”); zavezanost nenehnemu izpopolnjevanju na različnih ravneh in različnih področjih • Študentsko življenje in izobraževanje prispeva k “širšim koristim”, ki niso zajeta v kvalifikacijah. Višja kvalificirana delovna sila še ne pomeni nujno tudi bolje usposobljene in izobražene delovne sile.