ENIAC

1. ENIAC

2. ENIAC (Electronic Numerical Integrator and Calculator) zaednasekundamo`eldaizvede 5000 sobirawa , 257 mno`ewai 38 delewanabroevi.Vonego konstruktoriteXon ViljamMokliiXon PresperEkertvgradile 18 000 elektronskilambi.IzgradbatanaENIAC traelapomegu 1943-1945 godinakonstruiranvouniverzitetotvoPensilvanija.SponzornaceliotproektbilaAmerikanskataarmijakojasakalada go iskoristiENIACzaprvatahidrogenskabomba,predviduvanjetonavremenskataprognozaistudiitezakosmi~kitezra~enja.

3. So ENIACzapo~nuvaprvatageneracijakompjutri.Golemnedostatoknakompjuteriteodprvatageneracijabilozagrevawetonaelktronskitelambi.Toabaralodopolnitelniuredizaladewe .Zapamtenjenapodatocite se koristelaperforiranahartienakart~ka a brzinatana tie kompjuteribila mala iimale mala memorija.ENIACbilaogromna ma{inakojazafa}ala okolu 150 metrikvadratniite`el 30 toni.

4. ENIAC koristel cilindri~ni broja~i so deset pozicii za ~uvawe na broevi; sekoja cifra koristela po 36 elektronski cevki, od koi deset bile dupli triodi koi so~inuvale bistabilni kola na cilindri~niot broja~.Aritmetikata rabotela taka {to gi broela ot~ukuvawata na cilindri~niot broja~ pri {to gi registrirala nose~kite taktovi dokolku bi se broja~ot "Svitkal", pri {to idejata bila vo toa da se imitira vo elektronskata operacija na cifrarni trkala na ma{inata za sobirawe.ENIAC imal 20 desetorocifreni memoriski elementi koi ja koristele mtodata na komplimenti operacii od 10 i mo`el da napravi 5.000 prosti operacii na sobirawe ili odbrojuvawe na bilo koi izvori (pr. Vtor akumulator,stalen prenosnik) sekoja sekunda(bilo mo`no povrzuvawe na povi{e akumulatori da rabotat istovremeno, taka da brzinata na izvr{uvawe na na pove}e operacii bila potencijalno mnogu pobrza zahvaluvajki i na paralelnata operacija).Bilo mo`no da se povrze sodr`inata na eden akumulator so drug so {to bi se izvela aritmetika na dupla preciznost, no vremenskite kola vo akumulatorot gi spre~uvale da bidat povrzani tri ili pove}e akumulatori poradi pogolema preciznost.

5. ENIAC koristel ~etiri od ovie akumulatori kontrolirani od posebna edinica na mno`itel i mo`el da obavuva 385 operacija na mno`ewe vo sekunda.So pet akumulatorabilo upravuvano so posebna edinica na delitel/presmetuva~na kvadraten koren imo`el da obavuva ~etirieset operacii na delewe ili tri operacii za prora~un na kvadraten koren vo sekunda.Ostanatite 9 edinici vo ENIAC –ot bile inicijatorna edinica(ja pokrenuvala i zapirala ma{inata), periodnata edinica(gi sinhronizuvala drugite edinici), glaven programer(go kontroliralkrivulestoto dvi`ewe),~ita~(upravuval so IBM ~ita~ot na dup~enite karti~ki), pe~ata~ot(upravuval so Dup~enite karti~ki),postojan prenosnik i tri tablici na funkcii.Vo in`ineri koi dizajnirale spa|aat Bob [o(Bob Shaw) (tabli~ni funkci),^uan ^u(Chuan Chu) (delitel/ na kvadraten koren),Kajt[arples(Kite Sharpless) (glaven programer),Artur Burks(Artur Burks) (operacija na mno`ewe), Hari Haski(Harry Husky) (~ita~/pe~atar) i Xek Dejvis(Jack Davis) (akumulatori). Opis Rohasa i Ha{agena(Rojas & Hashagen) dava pove}e detaqi za traeweto operacija, koi donekade se razlikuvaat od gore navedenite.Osnoven takt na ma{inata e200 mikrosekundi ili 5.000 ciklusa vo sekunda za so desetocifreni broevi.Vo eden od ovia ciklusi, ENIAC mo`el da vpi{e broj vo registar,pro~ita broj od registerot ili da sobere dva broja.Za mno`ewe 10 - cifren broj d-cifrenim broj(za d pomalku od ili ednakvo od 10)potrebno bilo d+4 ciklusi, taka za mno`ewe 10- cifren so10 - cifren broj trebelo 14 ciklusi,ili 2800mikrosekundi- zna~i so brzina od 357 sekundi.Vo kolku nekoj broj ima pomalku od 10 broevi,operacijata bi bila so toa pobrza.Deleweto i presmetuvawe na kvadraten koren traelo 13(d+1) ciklusi,kade e d broj na cifri vo rezultatot(koeficient ilikvadraten koren).Taka deleweto ili operacijata na kvadraten koren traela najvi{e 143 ciklusi,ili 28.600 mikrosekundi- brzina od 35 po sekundi.Ako rezultatot imal pomalku od 10 cifri doa|aweto na nego bi baralo pomalku vreme.

6. Osnovni komponenti naENIAC –a bile elektronskite cefki koristeni vo radio aparatite(Radija) i ostanatite elektronski uredi od toa vreme.Sekoja koristena elektronska cevka imala 8 pipci i se vikale oktalni cevki.Pri konstruiraweto koristeni se 7 razli~ni vrsti na elektronski cevki : • Elektronski cevi od tipot 6SN7 koristeni se za bistabilni multivibratori koi gi so~inuvale dekadnite akumulatori - memorijaENIAC • Elektronski cevi od tipot6L7,6SJ7,6SA7 i 6AC7koristeni za logi~ki sklopovi I,ILI,NE • Elektronski cevi od tipot 6L6 i 6V6 koristeni za pra}awe na signal i za poja~uvawe na signalot pome|udelovi na kostrukcijata • Nekoi stru~waci predviduvale deka elektronskite cevki dosta }e se rasipuvale pa taka ma{inata nikoga{nemalo da bide upotrebena.Ovie predska`uvawa se poka`ale delimi~no to~ni : nekoi cevki pregoruvle ~esto ,ostavajki ja ma{inata nefunkcionalna skoro polovina od vremeto.Taka sigurni cefki ne se pojavile se do 1948god.Me|utoa povi{e od ovie rasipuvawe nastanuvale vo tekot na zagrevaweto i ladeweto na cevkite.Zatoa se vovedeni nekolku novini: • ENIAC nikoga{ ne se gasel.So ova ednostavno (skapo)re{enie in`inerite go smalile brojot na otka`uvaweta na cevkite na prifatliva stapka od rasipuvawe na edna cevka na sekoi dva dena. • Napojuvaweto na komponentite e smaleno 10 % od nominalnoto so {to se prodol`il vekot na traewe na cevkite. • Site komponenti bile dostapni na prednata strana na ma{inata {to ovozmo`uvalo pobrza zamena na cevkite,i ovozmo`uvalo proverka na rabotata na ma{inata po startuvaweto i gaseweto na poodelni cevki. • Po intervjuto so Ekert 1989 god. Cevkite koi postojano se rasipuvale bile mit : Duri i koga pregori,{to se de{avalo na sekoi dva dena, vo mo`nost bilo da se locira (pronajde) kvarot vo rok od 15 min."1954god.najdolg period na rabota bez anomalija bil 116 ~asovi"(skoro pet dena).

7. [est `eni koi se zanimavale najpove}e so programiraweENIAC –a upotrebuvajki gi negovite prekida~i i kablovi primeni se vo 1997,y Women in Technology International Hall of Fame.Nivnite imiwa se Kej Meknolti(KayMcNulty),Beti Xeningz(BettY Jenningz), Beti Snajder(Betty Snyder),Marlin Veskof(Marlyn Wescoff), Fren Bilas(Fran Bilas) i Rut Lihterman(Ruth Lichterman). Ekert i Mokli go iskoristile iskustvoto koe go steknale i osnovale Ekert -Mokli presmetkovna korporacija(Firma), koja go proizvela prviot presmetuva~ BINAC, 1949god. pre da ja prodadat firmata(Korporacijata) na Remington Rand 1950god. koj go prekrstil BINAC vo UNIVAC odel. ENIAC bil so edinstven dizajn i nikoga{ne bil ponoven.Ostanuvaweto na dizajnot od 1943 god. zna~elo da presmetuva~ot imal golem broj nedostatoci koi ne se re{eni,pogotovo na ne mo`nosta na vnesuvawe na novi podatoci vo programot.No ideite koi proizlegle od rabotata na na nego i inspiracijata na mnogu lu|e presmetuva~ot imal golem broj nedostatoci koi ne se re{eni,pogotovo na ne mo`nosta na vnesuvawe na novi podatoci vo programot.No ideite koi proizlegle od rabotata na na nego i inspiracijata na mnogu lu|e kako i na Xon fon Nojman imale golemo vlijanie na razvojot na podocne`nite presmetuva~i,vo prv redEDVAC,EDSAC, i SEAC.Na EINACnapraven e golem broj na unapreduvawa posebno po1948god.uklu~uvajki primitivni samo za "~itawe"nadoplnet mehanizam za programirawe koj koristel tablici na funkcii kako prpgramski ROM, ideja predlo`ena Xon fon Nojman(John von Neumann).

8. Tri cifri od eden Akumulator bile koristeni kako broja~ na programi,drug akumulator e koristen kako glaven akumulator, sledniot e koristen za v~ituvawe adresa na podatoci od tablica na funkcii,dodeka ostatokot od akumulatori(1-5,7,9-14,17-19) voglavno bil koristen kako podatok za memorijata.Prv pat predstaven kako presmetuva~ so napreden program na 16.09.1948 god., i toa so program kojgo napi{ala Adel Goldstin(Adele Goldstine) po zamisla na Xon fon Nojman.So ovaa izmena se namalila brzinata za faktor {est i go onevozmo`ila paralelnoto sproveeduvawe na operacii,no zemajki vo obzir deka go skratila vremeto za reprogamirawe,koe inaku traelo so denovi,na ~asovise smetalo za mnogu dobro iako se izgubilo na performansite.Isto taka,analizite poka`ale deka kako rezultat na razlikata pome|u brzinata na presmetuva~ot i elektro mehani~kata brzina vlez/izlez, skoro sekoj prakti~en problem od stvarniot svet bil I/0 duri i ako ne se koristi prvobitnata paralelnost na ma{inata i pove}e bi bila I/0 vrzana, duri i posle smaluvaweto na brzina predizvikano so ovaa redukcija.Juli 1953 god.,pro{ireno e jadroto na memorijata so novi 100 zborovi vo sistemot,koristejki kodirano binarna decimala,excess – 3(predstavuvawe na broevi).Za da ja podr`i memorijata t.e. nejzinoto pro{iruvawe,EINAC e opremen so nov bira~ na tabelarni funkcii,bira~ na adresi,kola za oblikuvawe na impulsite,a i tri novi naredbi se dodadeni na mehanizmot za programirawe.

9. Kolaborativnagrupa : 9 BlagojHristov \or|iMan~ev Angel Iliev