210 likes | 472 Views
EVROPSKI VERZNI SISTEMI. Evropski verzni sistemi. zgodovinski razvoj verznih sistemov prikaz njihovih osnovnih značilnosti povezava verznih sistemov in lastnosti jezikov oz. njihovega razvoja razpoznavanje verznih sistemov ob konkretnih tekstih. razvoj verznih sistemov – časovna razporeditev.
E N D
Evropski verzni sistemi • zgodovinski razvoj verznih sistemov • prikaz njihovih osnovnih značilnosti • povezava verznih sistemov in lastnosti jezikov oz. njihovega razvoja • razpoznavanje verznih sistemov ob konkretnih tekstih
razvoj verznih sistemov – časovna razporeditev silabični v.s. kvantitativni v.s. začetek propada k.v.s. akcentuacijski v.s. 8.st.BC 4.st.AC 13.st. ___________________________________ akcentuacijski v.s. aliteracijski v.s.
razvoj verznih sistemov – geografska porazdelitev • kvantitativni v.s. (stara Grčija, stari Rim) • aliteracijski verz (starogermanska poezija, germanska junaška epika) • silabični v.s. (Francija, Italija, Španija) • akcentuacijski v.s. in silabotonični v.s. (Anglija, Nemčija, Rusija, Poljska… Slovenija)
kvantitativni verzni sistem • stara grščina je razlikovala med dolgimi in kratkimi vokali • poezija je bila peta ob spremljavi inštrumentov • razvoj sistemov pravil za posamezne žanre (aulodika, kitarodika, lirika) • težili so k izohroniji (enako trajanje verzov) • najmanjša enota hronos protos (prvi čas)
prozodija • nauk o muzikalni naravi zlogov in njihovi višini
razpad kvantitativnega sistema • 4.-13. st. • obstoj dveh ravni latinščine (vulgarna, knjižna) • 4. st. – premik k štetju zlogov, verzi postajajo enako dolgi, naglasi sovpadajo z dolžinami • cerkvena himnika
silabični verzni sistem • temelji na numeričnem principu (štetje zlogov) • nadtonični ikti oz. poudarki • asonanca in rima • cezure
pravilo o penultimi • naglas v klasični latinščini • naglas je vedno na predzadnjem zlogu (paenultima), če je ta dolg • če je vokal v predzadnjem zlogu kratek, se naglas prenese na predpredzadnji zlog
numerično načelo • pravila za štetje zlogov (npr. zlogi po zadnjem naglašenem zlogu v verzu se ne štejejo)
rima v francoskem verzu(la rime suffisante in la rime riche)
cezure • posledice močnih akcentov v sredini verza • delijo verze, ki so praviloma daljši ali enaki 5 zlogov • lahko so središčne (klasični aleksandrinec) ali pa ne • verz drži skupaj njegova semantična povezanost • enjambement kot kršitev pravila
aliteracijski verzni sistem • pojavil se je ob koncu 4. st. pri germanskih ljudstvih (Skandinavija, Anglija, Irska, Islandija) • temelji na aliteraciji (ujemanju začetnih konzonantov) • dva verza ali dela enega verza, v katerih sta aliterirani besedi močno poudarjeni (možno samo pri besedah s poudarkom)
akcentuacijski verzni sistem • razvijal se je vzporedno s silabičnim in se dokončno uveljavil kmalu po njem • temelji na naravnem besednem naglasu • značilen za germanske in slovanske jezike • možen v jezikih, ki imajo lahko naglas na kateremkoli zlogu v besedi
temelji na besednih akcentih verzi vsebujejo stalno število naglašenih zlogov med naglašenimi je različno število nenaglašenih zlogov verzi imajo različno dolžino temelji na besednih poudarkih in numeričnem principu verzi vsebujejo določeno število naglašenih in nenaglašenih zlogov, ki se enakomerno menjavajo verzi so enako dolgi tonični : silabotonični verz
prenos stopic na akcentuacijski sistem • ne gre za dolžine in kračine, ampak za naglašene, nenaglašene zloge • ne označujemo z (–) in (U), ampak z ostrivci in krativci nad oznakami za zlog (– ali x)
metrum in ritem • metrum – teoretična shema, ki jo dobimo iz teksta na podlagi prevladujoče oblike verza; v bralcu obstaja intuitivno kot pričakovana oblika • ritem – dejanska oblika verzov z vsemi odstopi od sheme; je bolj gibčen, živ in opiše tekst na višji ravni