1 / 25

april, 2011

Sejem Kapital 2011 Kako se pozicionirati v okolju okrevanja, večjega apetita za tveganje in prežeče grožnje inflacije?. april, 2011. I. Makro pogled in okolje na kapitalskih trgih.

emory
Download Presentation

april, 2011

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. Sejem Kapital 2011Kako se pozicionirati v okolju okrevanja, večjega apetita za tveganje in prežeče grožnje inflacije? april, 2011

  2. I.Makro pogled in okolje na kapitalskih trgih

  3. Več dejavnikov mami sredstva iz razmeroma varnih naložb obvezniških naložb in dviga obrestne mere vzdolž krivulje donosnosti • Vse širši nabor makro kazalcev, ki pričajo o krepitvi gospodarske aktivnosti. • Upad stopnje korporativnih bankrotov, kar zmanjšuje pribitke za tveganje pri obveznicah. • Kapitaliziranost bančnih sistemov se ob novih smernicah zaradi zadrževanja dobičkov oz. podpovprečnem izplačilu dobičkov povečuje, kar zmanjšuje vzvod in povečuje sistemsko sposobnost absorpcije slabih terjatev, ki so se nabrale v preteklosti. • Dvomestna rast dobičkov podjetij in rekordni presežek denarja ter izboljšanje finančnega položaja podjetij zmanjšujejo zahtevano premijo za tveganje pri vlaganju v lastniške vrednostne papirje, kar pomeni, da postajajo vse bolj privlačni. • Vrednotenje na delniških trgih je le redko kje več kot na polovici zgodovinskega razpona večkratnikov normaliziranega potencialnega dobička. • Volatilnost delniških trgov se počasi približuje zgodovinskemu povprečju torej dojetemu stanju normalnosti. • Okrevanje agregatnega svetovnega povpraševanja skupaj z ukrepi reflacioniranja finančnih trgov denarnih oblasti ustvarja inflacijske pritiske.

  4. Vzorec okrevanja po krizi in trenutni razpletDelniški trgi se odzivajo podobno kot v preteklih krizah

  5. Prilagajanje pogleda vzdolž cikla in okrevanja(implikacije za oblike premoženja) • Časovni horizont razmišljanja in presoje naložb se podaljša, kar pomeni, da se je treba posvetiti strateški alokaciji in ne več toliko taktični, pri čemer je treba zajeti strukturni / sekularni razvoj določenih trgov, njihov učinek, demografske spremembe, določiti strateške resurse in ozka grla. • Bolj kot na trenutna tveganja je treba biti pozoren na strukturna neravnotežja, ki bi utegnila v prihodnosti povzročiti nihanja. V tem pogledu je zagotovo v ospredju tveganje izvedbe denarnih politik in politično tveganje nasploh. • Potrebno je iskati vzdržne megatrende, ki praviloma izhajajo iz strukturne prilagoditve svetovnega trga in so po definiciji nekaj, kar se bo neizogibno zgodilo. • Upoštevati je treba okolje višjih obrestnih mer in inflacijskih pritiskov ter portfelj pozicionirati tako, da ni izrazito občutljiv (zmanjšanje deleža naložb s fiksnim donosom, zmanjšanje deležev v družbah, ki nimajo sposobnost absorpcije stroškovne inflacije in prenašanja le-teh na kupce). • Vrednotenja je treba gledati v kontekstu potenciala (denimo večkratniki normaliziranega dobička) in ne zgolj statično. • Potrebno je izkoristiti povratek (skok volatilnosti) na trg tveganih naložb za povečevanja deleža le-teh, dokler je tekoča volatilnost okrog ali celo pod zgodovinskim povprečjem.

  6. Zgodovina ciklov pravi, da nas recesija ne bo obiskala še vsaj do leta srede leta 2014Povprečno trajanje konjunkture po recesiji je v povojni zgodovini 57 mesecev; konec zadnje recesije, ki je trajala 18 mesecev (najdlje po veliki depresiji) je bil po ocenah NBER junija 2009 Vir: NBER

  7. Več pozornosti je treba posvetiti spremljanju volatilnostiSlednja je namreč dobra opora pri odločitvah glede taktičnih vprašanj, kdaj vstopati na trg?

  8. Čas, da nekaj sijaja na daljši rok pokažejo tudi delniceRazmerje med vrednostjo indeksa S&P 500 in ceno unče zlata

  9. II.Vprašanje 1: Vzdržni trendi?

  10. Izziv svetovne demografije in regije:Delež odvisnega prebivalstva (0-19 in 65+) v razmerju do delovno aktivnega prebivalstva

  11. Izziv svetovne demografije za izbrane države:Delež odvisnega prebivalstva (0-19 in 65+) v razmerju do delovno aktivnega prebivalstva po posameznih državah

  12. Izziv svetovne demografije in delež različnih skupin

  13. Izziv svetovne demografije:Trendi na področju življenjske dobe skozi čas

  14. Izzivi demografije in delniški trg:Ameriški delniški trg v % BDP ter delež aktivne populacije (40-65) v primerjavi s starejšimi od 65 let Vir: DB

  15. Izzivi demografije in delniški trg:Kje ležijo potencialne priložnosti?

  16. Izzivi demografije in delniški trg:Kje ležijo potencialne priložnosti?

  17. Izzivi demografije in delniški trg:Kje ležijo potencialne priložnosti?

  18. Delež posameznega sektorja v predstavljenih indeksih SENSEX HSI S&P 500

  19. II.Vprašanje 2: Potencial glede na vrednotenje?

  20. S&P 500: Ameriški delniški trg Vrednotenje glede na potencialni dobiček in pričakovana rast razpona

  21. MSCI World All Countries: Globalni delniški trgi Vrednotenje glede na potencialni dobiček in pričakovana rast razpona

  22. MSCI Emerging Markets: Trgi v razvojuVrednotenje glede na potencialni dobiček in pričakovana rast razpona

  23. Vstopna priložnost za regionalne kapitalske trgeRazkorak v okrevanju delnic je enostavno prevelik, da bi ga lahko spregledali

  24. Hvala za pozornost!

More Related