1 / 12

PREDSTAVITEV IZVAJANJA NAČRTA VREDNOTNEJA OPERATIVNEGA PROGRAMA RAZVOJA ČLOVEŠKIH VIROV

PREDSTAVITEV IZVAJANJA NAČRTA VREDNOTNEJA OPERATIVNEGA PROGRAMA RAZVOJA ČLOVEŠKIH VIROV ZA OBDOBJE 2007-2013 Dr. Staša Mesec. VSEBINA. Pregled izvajanja vrednotenj Pregled načrta za naprej Vabilo na predstavitev vrednotenja - področje trga dela. IZVAJANJE VREDNOTENJ.

enan
Download Presentation

PREDSTAVITEV IZVAJANJA NAČRTA VREDNOTNEJA OPERATIVNEGA PROGRAMA RAZVOJA ČLOVEŠKIH VIROV

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. PREDSTAVITEV IZVAJANJA NAČRTA VREDNOTNEJA OPERATIVNEGA PROGRAMA RAZVOJA ČLOVEŠKIH VIROV ZA OBDOBJE 2007-2013 Dr. Staša Mesec

  2. VSEBINA • Pregled izvajanja vrednotenj • Pregled načrta za naprej • Vabilo na predstavitev vrednotenja - področje trga dela

  3. IZVAJANJE VREDNOTENJ • Podlaga Okvirni sporazum za vrednotenje • Izvajalci OIKOS, MK Projekt, Pitija • Izkušnje… • V bodoče več internega analitičnega dela (ugotovitve), vrednotenje rezultatov analiz (priporočila & predlog ukrepov) s pomočjo strokovnjakov

  4. Vrednotenje PU 3.1 in 3.2 Povzetek ugotovitev • OP RČV je cilje postavil kot orodja • V sistemu spremljanja instrumentov je malo kazalnikov, ki bi kazali na rezultat ali vpliv instrumenta. • Med politikami in Operativnimi programi ni direktnih povezav saj se na ravni instrumentov načrtuje sektorsko, enako velja iz časovnega vidika • Pomanjkanje sistematičnega spremljanja dolgoročnih potreb na področju kompetenc (podprti sektorji), • Zasnova instrumentov ni postavljena v strateški okvir ali cilje razvoja kompetenc, temveč je vsebina instrumentov večkrat posledica »poznavanja potreb v sektorju«. • Operacije ravno zaradi svoje vsebine (priprava modelov, programov, strokovnih podlag) še ne kažejo učinkovitosti in trajnosti glede na ciljne skupine. • Večina operacij (68 %) je namenjenih izključno financiranju in posodobitvi sistema. • 15% sredstev je bilo namenjenih izboljšanju kompetenc posameznikov kot so na primer instrumenti Projektno učenje mladih, Zmanjšanje izobrazbenega primanjkljaja, Usposabljanje na delovnem mestu, • Način priprave instrumentov zasnovan na koordinaciji potreb in zmožnosti sistema izobraževanja ter poznavanja trenutnih razmer, kar predstavlja tveganje za skladnost izvedenih instrumentov s potrebami ciljnih skupin

  5. Povzetek priporočil • Več poudarka razvoju kompetenc tudi izven šolskega sistema • Potrebna je priprava celovitega sistema spremljanja potreb po kompetencah in uskladitev predloga s socialnimi partnerji • Priprava celovitega sistema spremljanja potreb • Uvedba dodatnih kazalnikov rezultata • Priprava strategije za razvoj kompetenc Poročilo je dostopno na www.eu-skladi.si

  6. Vrednotenje ukrepov za spodbujanje raziskovalno razvojnih aktivnosti v gospodarstvu in institucijah znanja • Dec 2011 – julij 2012 • Prednostne usmeritve 1.1, 1.3 in 3.3 (MVZT) – v teku • Povzetek dosedanjega dela • Pripravljena analiza stanja, modeli sinergij in skladnosti med instrumetni OP RR in OP RČV

  7. Ključne ugotovitve glede učinkovitosti: • Postopek odobritve projektov v nekaterih primerih zelo dolg. • Podpora s strani odgovornih v fazi priprave projektnih predlogov pogosto preveč formalna in premalo svetovalna. • Čas objave razpisov v nekaterih primerih ni bil optimalno zastavljen in je ogrožal skupne zastavljene cilje. • Dolgi plačilni roki in zato dolga obdobja pred-financiranja s strani upravičencev so predstavljali resno oviro. • Predolg čas postopka izvajanja JR (primer Inov. shema – kršenje uradno določenega roka) • Prezapleteni postopki, povezani z upravljanjem in administriranjem projektov, orientirani predvsem v administrativne in ne v vsebinske sklope. • Relativno visok delež pritožb pri nekaterih instrumentih in nizko skupno število uspešnih pritožb. • Način spremljanja projektov med izvajanjem premočno v odvisnosti od posameznikov pri organih izvajanja, tako v pozitivni, kot v negativni smeri. Sistem poročanja in spremljanja izvajanja projektov prezapleten in preveč birokratski, podatki v njem pa neažurni.

  8. Vrednotenje področja trga dela • Prednostne usmeritve 1.2, 1.3., 1.4, 2.1 in 5.2 (trg dela, MDDSZ) – v zaključni fazi • Povzetek ugotovitev in priporočil

  9. Vrednotenje na EU ravni • Na EU ravni vrednotenje izvajanja glede prilagajanja krizi (METIS) • Povzetek • Za čas izvajanja vrednotenja Slovenija v skupini držav z velikimi problemi glede absorbcije sredstev, v času predstavitve pa že izpostavljeni kot primer dobre prakse • Vir: EK

  10. NAČRT ZA NAPREJ (1)

  11. NAČRT ZA NAPREJ (2)

  12. VABILO PREDSTAVITEV VREDNOTNEJA ESS INSTRUMENTOV S PODROČJA TRGA DELA 12.6.2012 ob 11 30 Center Evropa, Dalmatinova 4, Ljubljana

More Related