POGLAVJA IZ KOGNITIVNE PSIHOLOGIJE IN PSIHOLOGIJE OSEBNOSTI

1. POGLAVJA IZ KOGNITIVNE PSIHOLOGIJE IN PSIHOLOGIJE OSEBNOSTI Podiplomski študij psihologije

2. Po sledeh PEN modela

3. Pregled vsebine • Temeljne dimenzije in afekt • Temeljne dimenzije in psihično blagostanje/zdravje • Temeljne dimenzije, anksioznost, depresivnost in stres • Po sledovih PEN modela: biomodeli TD • Gray • Cloninger • Zuckerman • Depue

4. Temeljne dimenzije in afekt • Odnos med E, N ter PA in NA • Raziskave kažejo na jasne korelacije med E in PA ter N in NA ( Diener, Larsen, Levine, & Emmons, 1985 ; Larsen & Diener, 1985 ; Russell, 1978 , 1979 ; Watson, Clark, & Tellegen, 1984 ; Watson & Tellegen, 1985 ; Zevon & Tellegen, 1982 ). • Toda • Gre za linearne korelacije? • So ti odnosi morda interaktivni? • Kako je pri marginalnih populacijah?

5. Osebnost in afekt: sumarno • Meyer & Shack (1989) • E, N, PAT, NAT, PAS, NAS • E in PA • N in NA

8. Interaktivnost E in N pri PA in NA • McFatter (1994) • PA z ekstravertnostjo narašča zlasti pri osebah z visokim N • NA z nevroticizmom narašča zlasti pri osebah z nizko E

9. Interaktivnost E in N pri PA in NA (nadaljevanje) • Razločevalna struktura PA in NA je jasna, vendar bolj pri visokem nevroticizmu

10. N in subjektivno (psihično) blagostanje • N je povezan z NA • NA je pomembna komponenta SB • Med najbolj trdnimi psihološkimi ugotovitvami • N je v negativni korelaciji z dobrim počutjem • N je podlaga čustveni in psihični motenosti • Torej je N povezan s SB

11. N in E kot prediktorja anksioznosti in depresivnosti najbolj • Gershuny & Sher (1998), prospektivna študija • N, E kot prediktorja globalne anksioznosti, 4 leta • Interaktivni učinek N in E • Zlasti močno predicira kombinacija +N in –E • +E v kombinaciji z +N močno zmanjšuje anksioznost • Kombinacija –N z –E je najmanj rizična za anksioznost najmanj najbolj najmanj

12. Vloga N pri stresu • Nevroticizem: najbolj pogosto navajana osebnostna podlaga za razlike v stresnem obnašanju • Gunthert, K. C., Cohen, L. H. & Armeli, S. (1999). The Role of Neuroticism in Daily Stress and Coping. Journal of Personality and Social Psychology, Vol. 77, No. 5, 1087-1100. • 216 študentov je vodilo dnevnik 14 dni • Instrumenti • Neuroticism Scale of the NEO Five Factor Inventory (NEO—FFI; Costa & McCrae, 1992 ). • Stone and Neale's (1984) Daily Coping Assessment • Positive and Negative Affect Schedule–Expanded Form (PANAS—X; Watson & Clark, 1994 )

13. Vloga N pri stresu (nadaljevanje) • Osebe z višjim nevroticizmom • Navajajo več negativnih stresnih dogodkov (Diener, Larsen, & Emmons, 1984; Hammen, 1991; Magnus et al., 1993 ; Ormel & Wohlfarth, 1991) in več dnevnih stresorjev, zlasti medosebnih in družinskih (Affleck et al., 1994 ; Bolger & Schilling, 1991 ; Bolger & Zuckerman, 1995 ; David et al., 1997 ; Suls, Martin, & David, 1998) • Bolj negativno reagirajo na stresno dogajanje (Innes & Kitto, 1989 ; Ormel & Wohlfarth, 1991 ; Parkes, 1990; Larsen & Ketelaar, 1989 , 1991 ) • Toda zakaj? • Ker imajo nižje pragove distresnega odziva • Ker uporabljajo manj uspešne načine soočanja

14. Rezultati študije Gunthert in sod. • N signifikantno korelira z navajanjem več medosebnega stresa (r=0,20) • Medosebni dogodki povzročajo več stresa kot ne-medosebni, to pa je bolj izraženo pri +N • N se dalje povezuje z večjo oceno stresnosti, manj uspešnim soočanjem, sovražnim odzivanjem in samoobtoževanjem ter z odzivanjem z negativnim afektom

15. Korelacije N s stresnimi dogodki, oceno stresa, soočanjem in emocionalnimi reakcijami

16. E in subjektivno (psihično) blagostanje • E je povezan z PA • PA je pomembna komponenta SB • Torej je E povezan s SB • Korelacije med 0,10 in 0,70 (Diener & Lucas, 1999; Lucas & Fujita, 2000) • Ne glede na morebitne moderatorje odnosa (Lucas, Diener, Grob, Suh, & Shao, 2000). • Fleeson in sod., 2002 • Zakaj se čutijo ekstravertne osebe srečnejše? • Več hipotez • Izvira PA neposredno iz socialne narave ekstravertnosti: manj verjetno, PA je med komponentami E najmanj povezan prav z medosebno interakcijo • Ekstravertne osebe imajo višji bazični nivo PA (“set-point”): na katerega se povrnejo po pozitivnih in negativnih izkušnjah • Ekstravertne osebe se močneje odzivajo na pozitivne dražljaje: ekstraverti npr. bolj kot introverti dvignejo nivo PA pri gledanju komedij, Larsen and Ketelaar (1991)

17. Osebnost v kontekstu pozitivne psihologije • Povezava osebnosti s psihičnim zdravjem je med najtrdnejšimi psihološkimi ugotovitvami (pregledno Maher & Maher, 1994) • Povezava osebnostnih dimenzij s psihičnim blagostanjem in zdravjem povečuje njihov pomen

18. Anx-D BIS N Imp-D BAS E Grayev model osebnosti • Gray (1973) • Impulzivnost se najbolj jasno povezuje z biološko podlago (bolj kot E) • Impulzivnost, anksioznost • Motivacijski sistem je podlaga osebnostnim potezam (temeljnim dimenzijam osebnosti) • gre za načine prilagajanja pozitivnim in negativnim ojačenjem • nagrajevalni sistem, spodbujevalna motiviranost (BAS), nizek serotonin, impulzivnost (in E) • kaznovalni sistem, averzivna motiviranost (BIS), visok serotonin, neimpulzivnost, N in I • anksioznost je amplifikator na signale tako nagrajevanja kot kaznovanja

19. Grayev model osebnosti (nadalj.) • Individualne razlike v Imp in E torej temeljijo na razlikah v občutljivosti na pozitivno in negativno stimulacijo • impulzivne osebe so bolj občutljive na nagrajevanje in se približujejo možnostim nagrade tudi tedaj, ko bi se bilo ustrezneje izogibati situacijam zaradi kazni (verjetnega negativnega učinka) • Kaj pomeni občutljivost? • gre za nevrobiološko podlago motivacijskega sistema • povečana reaktivnost tako za BIS kot za BAS se povezuje z N

20. Grayev model • Anksioznost (občutljivost BIS sistema) • Impulzivnost (občutljivost BAS sistema)

21. NAGRADNI SISTEM (BAS) KAZNOVALNI SISTEM (BIS) RAVNOVESJE MED OBEMA SISTEMOMA PREVLADUJE BAS Pozitivni afekt Stabilnost (?) Ekstravertnost BAS IN BIS V RAVNOVESJU večina ljudi PREVLADUJE BIS Negativni afekt Nevroticizem Introvertnost (?) Sistema BAS in BIS • BAS – nizek noradrenalin, dopamin? • BIS – visok serotonin?

22. Anx-D N Imp-D N Anx-D Imp-D E E N Anx-D Imp-D E Impulzivnost in E (še enkrat) • Deljena mnenja • Imp je del E (Eysenck, Eysenck, 1975) • Imp se povezuje z E, a tudi (še bolj) s P (Eysenck 1981; Eysenck & Eysenck 1985) • Imp je relativno samostojna dimenzija (Guilford 1975, 1977; Rocklin & Revelle 1981); tudi Costa & McCrae 1985, 1992 /če že, potem prej v sklopu N/; Goldberg & Rosolack 1994; Tellegen 1982, 1985; Tellegen & Waller 1996; Zuckerman 1994; Zuckerman et al. 1991 • Gray (1973; 1987, 1992) • Imp pomeni interakcijo E, P in N • biološko po Grayu primarna dimenzija, kaj pa psihološko?

23. Ekstenzija Grayevega modela • Cloninger in sodelavci (Cloninger, Svrakic & Przybeck 1993) • Zuckerman (1991), Netter, Hennig & Roed 1996; • Depue (1995, 1996; Depue, Collins, 1998)

24. SAMOPRESEGANJE značaj KOOPERATIVNOST SAMOUSMERJENOST temperament VZTRAJNOST ODVISNOST OD NAGRADE IZOGIBANJE ŠKODI ISKANJE NOVOSTI Cloninger: biotemperament in značaj • Temperament • visoka dedljivost • povezan z nevrotransmiterskimi sistemi • razvojno in medkulturno stabilen • Značaj • v večji meri odvisen od vplivov okolja (nedeljenega bolj kot deljenega) • razvije se z oblikovanjem jaza in v odraslosti

25. Cloningerjevi tipi v osebnostnem prostoru • Preiss: Hipokrat, Eysenck, Cloninger

26. DIMEN-ZIJA TEMELJNI POMEN OSEBNOSTNE LASTNOSTI NEVROTRANS-MITER NS novelty seeking iskanje novosti, raziskovalnost aktivnost, iskanje stimulacije; drzno, tvegano obnašanje (zlasti ob nizkem HA in visokem RD) dopamin (nizka stopnja) HA harm avoidance izogibanje škodi, močno reagira na averzivno stimulacijo zadržanost, hitro averzivno učenje, introvertnost (zlasti v kombinaciji z nizkim RD) serotonin (visoka stopnja) RD reward dependency odvisnost od nagrajevanja, močno reagira na pozitivne spodbude družabnost, ekstravertnost, impulzivnost, agresivnost (posebno v kombinaciji z nizkim HA) noradrenalin (nizka stopnja) Cloningerjev model in nevrotransmiterji DODATNO - vztrajnost (PE): vztrajnost, ambicioznost, odpornost na stres (najprej kot del RD)

27. Dimenzije in faceti modela

28. Faktorska strukura in povezave (Stallings in sod., 1996) • Faktorska struktura postavk • Povezave z dimenzijami osebnosti

29. NS, HA in RD in psihopatologija

30. Zuckermanov model osebnosti ISKANJE DRAŽENJA

31. Iskanje čutnega draženja in vzburjenja • Zuckerman, 1990, 1992: sensation seeking • SS (sensation seeking): iskanje čutnih spodbud • iskanje vzburjenja • iskanje doživetij • dezinhibiranost • občutljivost na dolgčas • psihobiološka teorija osebnosti (1991, 1994, 1995) • osebe, posebno občutljive na senzorno deprivacijo in dolgčas • znatna heritabilnost (0,58)

32. Sestavine SS

33. Marvin Zuckerman, Michael D. Kuhlmann Model osebnosti (alternativa B5) ZKPQ vprašalnik sociabilnost nevroticizem /anksioznost impulzivno iskanje čutnih spodbud agresivnost/sovražnost aktivnost Zuckermanov model (nad.)

34. Zuckermanov model (nad.) • Marvin Zuckerman, Michael D. Kuhlmann • Model osebnosti (alternativa B5) • ZKPQ vprašalnik • sociabilnost • nevroticizem /anksioznost • impulzivno iskanje čutnih spodbud • agresivnost/sovražnost • aktivnost

35. Depue: vedenjski sistemi • Depue, Collins (1998) • Vedenjski sistemi • vedenjski pristop, ki temelji na spodbujevalni motivaciji • FA večjih dimenzij • Nevrofiziološka podlaga vedenjskih sistemov • Psihobiološki prag vedenjskega spodbujevalnega sistema

36. Dimenzionalni in vedenjsko spodbujevalni model: primerjava

37. Vedenjsko in nevrološko spodbujevalni model: primerjava VTA = ventral tegmental area; VPm = ventromedial subterritory of the ventral pallidum; NASshell = shell subterritory of the nucleus accumbens, a part of the ventral striatum; BL-E Amygdala = basolateral complex and extended amygdala.

38. VTA DA projekcije (Depue, Collins, 1998) “Independent of brain region, DA has the general function of facilitating neural processes subserving goal-directed behavior (Bozarth 1987; Depue in press; Deutch, Bourdelais & Zahm 1993; Fibiger & Phillips 1987; Le Moal & Simon 1991; Louilot et al. 1987; Oades 1985; Oades & Halliday 1987; Robbins & Everitt 1992). DA agonists or antagonists in the VTA or nucleus accumbens (NAS), which is a major terminal area of VTA DA projections, in rats and monkeys facilitate or markedly impair, respectively, locomotor activity to novelty and food; exploratory, aggressive, social, and sexual behavior; the number of attempted behavioral strategies; acquisition and maintenance of approach and active avoidance behavior; response reversal; spontaneous alternation; food-hoarding; and maternal nursing behavior. These deficits are not motor, perse, because diurnal locomotor patterns remain unchanged, and animals can perform tasks normally once they are moved or pushed by the experimenter to do so (Oades 1985). Neither are these deficits evident in nonvolitional motor behavior, such as escape, nor in consummatory behavior (Blackburn et al. 1989; Le Moal & Simon, 1991). It is precisely incentive motivation that is lost, such that volitional behavior elicited by incentive stimuli cannot be initiated or facilitated (Beninger 1983; Bozarth 1987; Everitt & Robbins 1992; Koob et al. 1993; Le Moal & Simon 1991). We emphasize that DA mediation of incentive motivation is not proposed here; rather, DA is seen as providing a strong modulatory influence - facilitation - on incentive motivation. Put generally, incentive motivation is neurobiologically organized in regions of integration, whereas DA serves to neuromodulate those regions (Le Moal & Simon 1991; Mesulam 1990). “ VTA dopaminski sistem

39. Vloga prefrontalnega korteksa • Dopaminski sistem ne predstavlja generalne motivacijske stimulacije, pač pa jo modulira (prek limbičnih struktur) (v splošnem niža prag facilitacije) • Moderacijsko funkcijo ima tudi serotonin (niža prag facilitacije) • Generalna spodbujevalne stimulacija je funkcija integralnih kortikalnih struktur, med njimi MOC 13 MOC 13 = medial orbital prefrontal cortex, Brodmann's area 13; VTA = ventral tegmental area; DA = dopamine; NASshell = shell subterritory of the nucleus accumbens, a part of the ventral striatum; VPm = ventromedial subterritory of the ventral pallidum; MD = mediodorsal nucleus of the thalamus.

40. Izsek nevronskega delovanja v sistemu • nagradni impulz • VTA DA nevron • VTA NAS nevron • amygdala: jakost ojačenja • hippocampus: kognitivna orientacija nagradnega konteksta • MOC 13: kompleksna analiza okolja MOC 13 = medial orbital prefrontal cortex, Brodmann's area 13; VTA = ventral tegmental area; DA = dopamine; NASshell = shell subterritory of the nucleus accumbens, a part of the ventral striatum

41. Psihobiološki prag spodbujevalnega sistema • CŽS ima oblikovan prag, ki določa sproženje spodbujanja odzivov • prag je funkcija • velikosti spodbude • aktivacije DA (dopamina) na postsinaptičnih DA receptorjih • oseba B ima nižji prag facilitacije in zato večji obseg možnih spodbud Two hypothetical individuals with low and high trait dopamine postsynaptic receptor activation (demarcated on the horizontal axis as A and B, respectively) are shown to have narrow (A) and broad (B) ranges of effective incentive stimuli, respectively. Threshold effects due to serotonin modulation and sensitization of dopamine transmission are illustrated as well.

42. Je dopamin povezan z E, Imp, C? • Dopaminsko delovanje so povezovali tako z E, SS (iskanjem stimulacije) kot z Imp (C), P in agresivnostjo • Empirični podatki (Depue, Collins, 1998) kažejo na povezanost z E in iskanjem stimulacije, z Imp (s pozitivnim afektom), ne pa tudi z Imp brez pozitivnega afekta ali C • znaki delovanja dopamina (količina agonistov in antagonistov v telesu, spontano mežikanje itd.) krepko korelirajo z E (0,75), ne pa tudi s C ali N (Depue, 1994) • To kaže na ustreznost teorije, da ima prav E nevrofiziološko podlago v nagrajevalnem DA sistemu

43. Biološke podlage nevroticizma • Najpomembnejše komponente • anksioznost, depresivnost, obsesivnost • Reaktivnost subkortikalnih struktur in labilnost subkortikalnega oz. avtonomnega vzburjenja • Limbični sistem in kortikalne strukture • Serotonin • serotoninski sistem (dorzalni in medialni Raphe nuclei) • Geni za delovanje serotonina • kratka oblika gena za transport serotonina pri anksioznih in pesimističnih osebah (Osher, Hamer in sod., 2000)

44. Local circuit neurones GABA Palpitacije Razširjene zenice Tremor Anksioznost NE Locus Coeruleus Nevrologija anksioznosti • Preveč noradrenalina ali premalo GABA? • nizka stopnja aktivnosti GABA • + visok serotonin

45. 5HT Raphe nuclei Nevrologija depresivnosti • Deficientnost serotonina (5HT) • + že omenjeno: • vloga noradrenalina (-) in dopamina • visok nivo: maničnost • nizek nivo: depresivnost • vpletenost stresnih hormonov

46. Nevrologija OKM • Neravnovesje dopamina in serotonina • Abnormno delovanje orbitalne regije frontalnega korteksa (nad očmi) in dela bazalnih ganglijev (nuclei caudati , odgovorni za pretvorbo čutne informacije v mišljenje in akcijo) DA 5HT Raphe nuclei

47. NA, 5-HT in obnašanje

48. Noradrenalin Borba ali beg Agresivnost Noradrenalin (-) in GABA (+) Anksioznost, negativni afekt Dopamin Ugodje, pozitivni afekt Ekstravertnost Serotonin Depresivnost Drugi psihični efekti hormoni spolni hormoni, agresivnost, inteligentnost kortizol, “stresni hormon”, depresivnost transmiterji acetilholin (učenje, spomin) receptorji za glutamat (učenje pri miših, Tang, 1999) nootropne droge Hormoni in nevrotransmiterji

49. Ekstravertnost, pozitivni afekt dopamin Nevroticizem, negativni afekt Anksioznost Noradrenalin (-), GABA (+) Depresivnost Serotonin (-), stresni hormoni (+), dopamin (-), noradrenalin (-) Agresivnost Noradrenalin Prefrontalne aree (inhibitorji agresivnosti) Sposobnosti, učenje Testosteron, estrogeni Acetilholin Glutamat Osebnost - nevrotransmitersko

50. Biološke vzporednice dimenzij