Oikos, svetovanje za razvoj, d.o.o. Jurij Kobal

1. Priprava analitičnih in programskih podlag za Državni razvojni program 2007-2013 s stališča trajnostnega razvoja ter izvedba presoje vplivov DRP 2007-2013 na trajnostni razvoj Oikos, svetovanje za razvoj, d.o.o. Jurij Kobal

2. Vsebina • Namen projekta • Predstavitev poteka projekta • Posamezne vsebine vrednotenja • Sklepna ocena vrednotenja

3. Namen projekta • Temeljni namen Strategije razvoja Slovenije je zagotoviti trajnostni razvoj, zaradi česar priprava Državnega razvojnega programa vključuje tudi postopek priprave strateške presoje vplivov. • Izboljšati učinkovitost programov v prihajajočem programskem obdobju.

4. Faze projekta • 1. faza - Priprava analitičnih podlag za Državni razvojni program DRP 2007-2013 s stališča trajnostnega razvoja - Zaključena • 2. faza - Sodelovanje pri pripravi osnutka DRP 2007-2013 - Zaključena • 3. faza – Vrednotenje – Zaključena • 4. faza – Javna obravnava in zaključek – V teku

5. Opravljeno delo • Priprava okvira za strateško presojo • Katalog ciljev • Medresorski posveti in posvet z regijami • Sodelovanje pri oblikovanju logične strukture DRP • Vrednotenje • Zaključki in priporočila v poročilih

6. Vrednotenje analize obstoječega razvojnega konteksta • V Analizi obstoječega razvojnega konteksta so uvodoma predstavljene splošne značilnosti Slovenije, sledi pa poglavje o razvojnem izhodišču Slovenije in njenemu zaostanku za EU. To poglavje je razdeljeno po strukturi Strategija razvoja Slovenije, tako da analizira pet področij. Temu poglavju sledi analiza notranjih razvojnih razlik in analiza teritorialnega sodelovanja.

7. Vrednotenje analize obstoječega razvojnega konteksta • Analitični del programa bi lahko še izboljšali. Analitične podlage so narejene na osnovi poročil različnih državnih uradov, vendar pa niso najprimernejša osnova za pripravo analiz stanja za strateške, programske ali celo operativne dokumente. Ti dokumenti stanja na različnih področjih ne analizirajo, temveč ga le opisujejo, kar pa onemogoča identifikacijo ključnih področij, katerim bi morali namenjati največ pozornosti. S tega vidika bi bilo v prihodnje potrebno pripravljalce poročil usmeriti k pripravi analiz, saj bi na ta način lažje določili področja, ki jih želimo razvijati.

8. Vrednotenje SWOT • Priprava SWOT analize, ki sledi predlogu prioritet SRS je smiselna, saj omogoča prikaz povezav med posameznimi razvojnimi vprašanji in priložnostmi Slovenije. • Priprava analize o regionalnem razvoju je pomembna z vidika razumevanja različnih izhodiščnih položajev obeh kohezijskih regij ter s tem jasnega razvojnega vprašanja Slovenije kot celote. • Priprava SWOT analiza za teritorialno sodelovanje pa je razumljiva predvsem z vidika razumevanja Slovenije v odnosu do sosednjih regij in njenih priložnosti v tem oziru.

9. Vrednotenje povezanosti ugotovitev analiz s prioritetami in aktivnostmi DRP • V strokovnih podlagah je bilo veliko napora vloženega v pridobitev in kompilacijo razvojnih načrtov in analitskih podlag posameznih sektorjev, predvsem z vidika vladnih resorjev. Posledica tega je splošnost analize znotraj DRP na eni strani in na drugi strani veliko število, kompleksnost in prekrivanje med posameznimi načrtovanimi aktivnostmi.

10. Vrednotenje povezanosti ugotovitev analiz s prioritetami in aktivnostmi DRP • Analiza in informacije o razvojnih prioritetah in programih z ravni regij je bila v sedanjem osnutku DRP popravljena, saj so njihovi projekti bolje definirani skozi Osrednje razvojne projekte DRP, kjer so projekti upoštevani tako z državne kot tudi z regionalne ravni.

11. Vrednotenje povezanosti ugotovitev analiz s prioritetami in aktivnostmi DRP • Za sedanji osnutek DRP niso bile naročene in pripravljene strokovne podlage, ki bi identificirale ključne priložnosti in ovire razvoja oziroma omogočile izbiro investicij z najvišjim razmerjem med koristmi in stroški ali najvišjo stopnjo stroškovne učinkovitosti.

12. Vrednotenje povezanosti ugotovitev analiz s prioritetami in aktivnostmi DRP • Analize za pripravo razvojnih dokumentov države je na splošno treba iz načina poročanja spremeniti v analiziranje. • Kar bo pomenilo, da načrtujemo na podlagi poznavanja trendov in razlogov zakaj in ne na podlagi stanja.

13. Analiza ustreznosti in notranje usklajenosti DRP • Pripravljavcu predlagamo naj za učinkovitejše spremljanje izvajanja Državnega razvojnega programa pripravi kazalnike, s katerimi bo jasno predstavil pričakovane rezultate izvajanja tega dokumenta.

14. Analiza ustreznosti in notranje usklajenosti DRP • Predlagamo, da se kazalnike oblikuje na podlagi priporočil oblikovanih v The New Programming Period, 2007-2013: Methodological Working Papers, Draft Working Paper [X]: Indicators for monitoring and evaluation: A practical guide. Delovni zvezek za definiranje kazalnikov predlaga več ravni kazalnikov, kazalniki sredstev ali vložkov, kazalniki izdelkov, kazalniki rezultatov, kazalniki vpliva ter okvirni kazalniki. • Predlagamo pa, da Državni razvojni program vsebuje le kazalnike konteksta ter kazalnike vplivov medtem ko bodo drugi dokumenti na nižji ravni predstavili druge ravni kazalnikov.

15. Vrednotenje predlaganega sistema izvajanja DRP • Predlagamo, da se tudi v Državnem razvojnem programu jasno opredeli sistem izvajanja, spremljanja in vrednotenja izvajanja tega dokumenta. • Predlagamo, da se v okviru pristojne službe za državno in regionalno načrtovanje razvoja organizira urad, ki bo skrbel za koordinacijo, izvajanje, spremljanje in vrednotenje izvajanja Državnega razvojnega programa, • Predlagamo, da se na državni ravni čim prej pripravi in sprejme predpis oziroma ureditev, ki bo jasno opredelila ravni programskih dokumentov, zahteve za njihovo skladnost in sistem načrtovanja, med sektorskega usklajevanja in drugo (predlog uredbe o razvojnem načrtovanju),

16. Vrednotenje predlaganega sistema izvajanja DRP • Predlagamo, da se jasno ločijo funkcije posameznega organa in institucije v državni upravi in regijah, zanje pa se predvidi način vključevanja v proces načrtovanja, • Predlagamo, da se jasno določijo načini in sistem usklajevanja razvojnih programov s finančnim načrtovanjem in sistemov vrednotenja vplivov razvojnih programov na okolje, zdravje ter družbeno okolje, • Predlagamo, da se jasno določijo pravila sodelovanja javnosti v procesu priprave razvojnih dokumentov in procesa spremljanja izvajanja teh dokumentov.

17. Vrednotenje vplivov aktivnosti prioritet na trajnostni razvoj • Razvojno-investicijske prioritete in pripadajoče aktivnosti so široko postavljene in imajo, gledano kot celota, pozitiven vpliv na trajnostni razvoj. • To je mogoče razumeti, še posebej, če gledamo na trajnostni razvoj kot koncept, ki temelji na treh komponentah: gospodarstvu, okolju in družbi. • Na ta način je mogoče presoditi, da aktivnosti posameznih prioritet pozitivno vplivajo na ta tri področja, in da povečujejo kakovost vsaj ene izmed navedenih dimenzij.

18. Vrednotenje vplivov aktivnosti prioritet na trajnostni razvoj • Natančnejšega vrednotenja vplivov zaradi visoke strateške ravni dokumenta (široko določanje ciljev in aktivnosti) ni bilo mogoče izvesti. • Pozitiven vpliv se lahko spremeni v nasprotno smer, v kolikor aktivnosti ne bodo izvedene na trajnostni način. Slednje še posebej velja za aktivnosti iz gospodarskega področja, saj imajo te lahko največji negativni vpliv na okolje (onesnaženje in prevelika raba naravnih virov) in družbo (kakovost življenja).

19. Vrednotenje vplivov aktivnosti prioritet na trajnostni razvoj • Pripravljavcem predlagamo, da pri opredeljevanju aktivnosti definiranih v operativnih programih, veliko pozornost namenijo njihovim vplivom na trajnostni razvoj, saj bodo aktivnosti po eni strani sicer pozitivno vplivale na eno dimenzijo trajnostnega razvoja, vendar bo lahko skupen učinek negativen.

20. Sklepna ocena • Predlagane prioritete so smiselne in pozitivno vplivajo na trajnostni razvoj, po drugi strani pa bi z analizami na nekaterih mestih lahko bolje utemeljili odločitev za izbor posameznih prioritet.

21. Sklepna ocena • Notranja skladnost samega programa je zadovoljiva, v izvajanju programa pa bo potrebno zagotoviti jasne povezave med aktivnostmi, ki so si med seboj na določenih mestih podobne. • Paziti bo potrebno na to, da ne bo prišlo do nepotrebnega podvajanja, zaradi česar se lahko izgubijo sinergije različnih aktivnosti.

22. Sklepna ocena • Široko zastavljene prioritete pozitivno vplivajo na trajnostni razvoj, vendar pa zaradi preširokega pojmovanja posamezne aktivnosti natančnejših vplivov na trajnostni razvoj ni bilo mogoče preveriti. • Pripravljavcem operativnih programov smo predlagali, da v prihodnje ob pripravi dokumentov, posamezne aktivnosti bolj natančno definirajo, da ne bi zaradi sprememb v sedanji usmerjenosti prioritet prišlo sprememb v vsebinah in s tem do skupnega negativnega vpliva na trajnostni razvoj.

23. Sklepna ocena • Vsebine so bile sproti dopolnjevane in usklajevanje kar je tudi cilj procesa. • Pripravljavec Državnega razvojnega programa je upošteval večino priporočil.