SISTEM ORGANIZIRANE PREHRANE V VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH USTANOVAH Z RAZLIČNIH ASPEKTOV

1. SISTEM ORGANIZIRANE PREHRANE V VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH USTANOVAH Z RAZLIČNIH ASPEKTOV Irena Simčič Višja svetovalka

3. PREHRANA OTROK IN MLADOSTNIKOV • ORGANIZACIJSKI VIDIK • ZDRAVSTVENI VIDIK • EKONOMSKI VIDIK • VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI VIDIK • SOCIOLOŠKI VIDIK • DRUGI VIDIKI

4. ORGANIZACIJSKI VIDIK • PREDŠOLSKA VZGOJA (vrtci) 938 vrtcev in njihovih enot več kot 83 000 otrok • OSNOVNA ŠOLA 842 osnovnih (454) in podružničnih šol več kot 166 000 učencev • SREDNJA ŠOLA 120 srednjih šol več kot 76 000 dijakov

5. ŠOLSKO LETO 2013/14 Število učencev v osnovnih šolah 166.239 Število dijakov 76. 663

6. POMURSKA STATISTIČNA REGIJA Število učencev 8. 637 Število dijakov 4. 262 Število študentov 5.025

7. ŠOLSKO LETO 2012/13 OSNOVNE ŠOLE 166 000 učencev POMURSKA STATISTIČNA REGIJA 8. 637 učencev

8. več kot 1800 kuhinj v vzgojno izobraževalnih ustanovah • dnevna priprava obrokov za več kot 330000 abonentov • V povprečju se dnevno pripravi več kot 600000 obrokov VRTEC 240000 obrokov OSNOVNA ŠOLA več kot 310 000 obrokov SREDNJA ŠOLA + DD 120000 obrokov

9. ŠTEVILO DNEVNO PRIPRAVLJENIH OBROKOV V KUHINJAH VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH USTANOV

10. ZAKON O ŠOLSKI PREHRANI (2010) ŠOLA JE DOLŽNA UČENCEM (DIJAKOM) PONUDITI VSAJ EN OBROK HRANE” V osnovni šoli je ta obrok malica, ki je tudi predviden v nacionalnem oz. zagotovljenem programu.

11. OSNOVNOŠOLSKA PREHRANA pogoji in sistem • OŠ ima lastno, centralno ali razdeljevalno kuhinjo, v kateri pripravlja različne obroke, • šolska malica je v nacionalnem programu, • organizator šolske prehrane, ki mora biti strokovno usposobljen, • v kurikulumu so vsebine o zdravi, varni in varovalni prehrani

12. ORGANIZATOR - VODJA ŠOLSKE PREHRANE V OŠ • Kdor je končal študijski program za pridobitev višje ali univerzitetne izobrazbe gospodinjstvo • kdor je končal študijski program za pridobitev višje ali univerzitetne izobrazbe živilska tehnologija

13. EKONOMSKI VIDIK

14. ZAKON O ŠOLSKI PREHRANI (2010) ŠOLA JE DOLŽNA UČENCEM (DIJAKOM) PONUDITI VSAJ EN OBROK HRANE” V osnovni šoli je ta obrok malica, ki je tudi predviden v nacionalnem oz. zagotovljenem programu.

15. NACIONALNI PROGRAM – ŠOLSKA MALICA • 400 učencev – kuhar • S ceno šolske malice se pokrije samo cena živil EKONOMSKI PROGRAM – drugi obroki zajtrk, kosilo, popoldanska malica (s ceno obroka se pokrijejo vsi stroški ki nastajajo iz tega naslova)

16. POMURSKA REGIJA • 8. 637 učencev x 0,80 EUR X 21 šolskih dni = 145. 102 (na mesec) • Šolsko leto – 1. 450.000 EUR za živila (MALICA) • Šolsko leto – 1. 500. 000 EUR za živila (KOSILO)

17. VPRAŠAJMO SE? • Podpora lokalnim ponudnikom , domačim kmetijskim in prehranskim podjetjem (pridelovalcem, predelovalcem) • Kratke verige …

18. KAKOVOST PRINAŠA UGLED IN VPLIV

19. SOCIOLOŠKI VIDIK

20. ZDRAVSTVENI VIDIK

21. Politični dokument, marca 2005 sprejet v Državnem zboru RS; Trije ključni stebri: 1. Varnost hrane, 2. Uravnotežena prehrana 3. Lokalna oskrba s hrano Osnovni cilji prehranske politike: zagotoviti varnost živil/hrane, vzpostaviti, vzdrževati in krepiti prehranjevalne navade in zagotoviti zadostne količine visoko kakovostne in zdravju koristne hrane. Resolucija o nacionalnem programu prehranske politike 2005 - 2010

22. Resolucija o nacionalnem programu prehranske politike (UL RS, št 39/05) Izboljšanje prehranjevalnih navad prebivalcev Zagotavljanje varnosti hrane Zagotavljanje kakovostne in zdravju koristne hrane BOLJŠE ZDRAVJE, MANJ KRONIČNIH BOLEZNI VEČJA KAKOVOST ŽIVLJENJA

23. SKUPNA REDNA USPOSABLJANJA ORGANIZATORJEV KRATKE VERIGE

24. Pri načrtovanju prehrane otrok in mladostnikov v vzgojno izobraževalnih ustanovah veljajo enaka načela kot za otroke, ki se hranijo doma. Zato je toliko bolj pomembno, da so obroki pravilno sestavljeni in da osebje, ki načrtuje in pripravlja te obroke pozna načela strokovnih prehranskih priporočil s posebnostmi otroške in mladostniške prehrane.

25. NAČRTOVANJE PREHRANE MORA UPOŠTEVATI • količinska in kakovostna ustreznost hrane, glede na potrebe organizma, • ritem prehranjevanja, • prehrambne navade, • način prehranjevanja in okolje v katerem jedo učenci, • ekonomičnost pri prehrani, • higienska neoporečnost hrane.

26. KLJUB TEMU, DA IMAMO NAJBOLJŠE NORMATIVE LAHKO DELAMO VELIKE NAPAKE. TE SO LAHKO • izbor živil, • način priprave jedi, • serviranje hrane, • razporeditev dnevnih obrokov • in podobno.

27. PREHRANA OTROK IN MLADOSTNIKOV JE SESTAVNI DEL ŽIVLJENJA IN PROGRAMA VSAKE ŠOLE IN VRTCA. Pri tem lahko veliko pomagajo vzgojitelji in učitelji, ker so najbližji otrokom in mladostnikom in tako lahko pripomorejo k izboljšanju prehrane ODLOČITEV, ALI BOMO SMERNICE ZDRAVE PREHRANE UPOŠTEVALI JE VEDNO ODVISNA OD POSAMEZNIKOV. KLJUB TEMU PA JE OSNOVNA NALOGA VODJE PREHRANE IN OSEBJA V ŠOLSKIH KUHINJAH, DA PONUJAJO HRANO PO VELJAVNIH STROKOVNIH PRIPORČILIH.

28. VZGOJNO – IZOBRAŽEVALNI VIDIK

29. ZAKON O ŠOLSKI PREHRANI • Vzgojno-izobraževalne ustanove morajo pri organizaciji šolske prehrane upoštevati SMERNICE PREHRANJEVANJA, ki opredeljujejo vzgojno-izobraževalni in zdravstveni vidik

30. Zagotovo šolska prehrana ni po okusu prav vseh otrok in mladostnikov, ker je v večjih skupnostih mnogo težje ustrezno prehraniti posameznega otroka kot v družini, ker imajo otroci različen tek in ker so lahko le v omejenem obsegu upoštevane želje posameznikov. Prehrana v večjih skupnostih je ustrezna, če je ne odklanja več kot četrtina abonentov. Vzgojno-izobraževalni zavod v ta namen enkrat letno oz. po potrebi izvede ankete, da dobi povratno informacijo o priljubljenosti jedi pri šolskih obrokih.

31. Šola v skladu z Zakonom o šolski prehrani v letnem delovnem načrtu opredeli vzgojno-izobraževalne dejavnosti, povezane s prehrano, ter dejavnosti, s katerimi bo spodbujala zdravo prehranjevanje in kulturo prehranjevanja

33. Izkušnje dosedanjih politik in programov hrane, prehrane, prehranjevanja, kmetijstva, izobraževanja kažejo, da so uspešni le celostni pristopi, ki vključujejo dobro sodelovanje različnih sektorjev.

35. Mi lahko odlašamo  čas ne bo. • Trud je popla čan le, če človek ne odneha .

36. IZKORISTIMO NAŠE DANOSTI Z LOKALNO TRAJNOSTNO OSKRBO

37. QR kode – quick response (hiter odziv)

39. PRIMER NAKUPOVANJA V JUŽNI KOREJI http://www.youtube.com/watch?v=HowZ5g2RPjU

40. STORI KAR LAHKO STORIŠ, S TEM KAR IMAŠ, TAM KJER SI……