70 likes | 260 Views
Slovenija in schengensko območje. 1. Schengenski pravni red in schengensko območje. Leta 1985 so v lukse m burški vasici Belgija, Francija, Luksemburg, Nem č ija in Nizozemska podpisale sporazum o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah, t. i. Schengenski sporazum.
E N D
Slovenija in schengensko območje 1. Schengenski pravni red in schengensko območje • Leta 1985 so v luksemburški vasici Belgija, Francija, Luksemburg, Nemčija in Nizozemska podpisale sporazum o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah, t. i. Schengenski sporazum. • Cilj: zagotoviti hitrejši pretok ljudi in blaga in tako odpraviti dolge čakalne dobe na mejnih prehodih. • Prvi sporazum je bil leta 1990 dopolnjen • s t. i. Schengensko konvencijo, ki je v veljavo • stopila marca 1995.
Slovenija in schengensko območje 1. Schengenski pravni red in schengensko območje • Schengensko območje je območje, znotraj katerega velja schengenski pravni red. • Države schengenskega območja: • - leta 1995: Portugalska, Španija; • - leta 1997: Avstrija, Grčija, Italija; • - leta 2001: Danska, Finska, Švedska ter Islandija • in Norveška, ki nista članici EU; • - leta 2007: Slovenija, Madžarska, Češka, Slovaška, • Poljska, Litva, Latvija, Estonija, Malta.
Slovenija in schengensko območje 1. Schengenski pravni red in schengensko območje Schengenski pravni red je zbirka predpisov, ki na življenje prebivalcev v schengenskem območju vpliva neposredno, saj predvideva: - odpravo mejnega nadzora na skupnih notranjih mejah; - skupno zbirko pravil za osebe, ki prehajajo zunanje meje držav članic območja; - ločevanje oseb, ki potujejo znotraj schengenskega območja, od tistih, ki prihajajo iz držav zunaj območja, na letaliških terminalih in, kadar je mogoče, v pristaniščih; - uskladitev pravil v zvezi s pogoji vstopa v države Schengenskega režima in poenotenje pogojev za pridobitev vizuma za kratkoročno prebivanje.
Slovenija in schengensko območje 2. Schengenski informacijski sistem (SIS) SIS je skupna baza podatkov, ki skupaj z ostalimi ukrepi predstavlja orodje za dosego temeljnega cilja, t.j. odprava nadzora na notranjih mejah EU. Gre za bazo podatkov npr. o osebah, ki jih iščejo zaradi odvzema prostosti ali izročitve, o pogrešanih osebah, predmetih ... SIS II je načrtovana sodobnejša različica SIS-a, ki naj bi stopil v veljavo z letom 2007, vendar se je njegova vzpostavitev zaradi tehnične zahtevnosti zamaknila.
Slovenija in schengensko območje 3. Vstop Slovenije v schengensko območje Slovenija se je z vstopom v EU (1. maj 2004) obvezala, da bo ob izpolnjenih pogojih vstopila v schengensko območje. Slovenija je v schengensko območje (na kopnem in morju) vstopila 21. decembra 2007, na zračni meji pa 30. marca 2008. Slovenija je vstopila isti dan skupaj s Češko, Estonijo, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko in Slovaško.
Slovenija in schengensko območje 3. Vstop Slovenije v schengensko območje Posledici vstopa v schengensko območje: - državljanom Slovenije je omogočen prehod schengenske meje brez kontrole, - državna meja s Hrvaško postane zunanja meja Evropske unije. Na meji s Hrvaško je nadzor poostren. Posebne nadzorne točke omogočajo opravljanje nadzora oseb, carinski, fitosanitarni in inšpekcijski nadzor.