1.13k likes | 1.41k Views
ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG 2013 - 2014 MIZŠ, 16 in 17. september 2013 . Pozdravni nagovor predstavnika MIZŠ: dr. Edvard Kolar, v.d. generalnega direktorja, Direktorat za šport . Pozdravni nagovor predstavnika ZŠRS Planica: Gabrijel Gros, direktor ZŠRS Planica . Primer dobre prakse:
E N D
ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG2013 - 2014MIZŠ, 16 in 17. september 2013
Pozdravni nagovor predstavnika MIZŠ: dr. Edvard Kolar, v.d. generalnega direktorja, Direktorat za šport. • Pozdravni nagovor predstavnika ZŠRS Planica: Gabrijel Gros, direktor ZŠRS Planica. • Primer dobre prakse: Načrtovanje izvajanja programa: Davor Bozovičar, strokovni delavec ZŽS na OŠ Janka Padežnika Maribor. • Predstavitev analize programa Zdrav življenjski slog 2010 – 2013 dr. Janko Strel. • Predstavitev načina sofinanciranja projekta ZŽS 2013-2014: mag. Helga Kočevar, skrbnica pogodbe na MIZŠ. • ODMOR • Navodila ZŠRS Planica o izvajanju programa ZŽS 2013-2014: Boštjan Vintar, skrbnik projekta ZŽS 2013-2014 na ZŠRS Planica. • Vprašanja in pogovor.
Javni razpis financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada (85%) in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (15%).
Program ZŽS 2013-2014 predstavlja učinkovito sistemsko rešitev za dodatne ure športne dejavnosti v šolskem prostoru, pri čemer sledimo priporočilom Svetovne zdravstvene organizacije, ki opozarja, da je treba vsakemu otroku zagotoviti najmanj eno uro športne aktivnosti dnevno.
Šolsko leto 2013/14 5 programov 13% • Izvaja se na 150 od 450 OŠ (33%). • Na programu je zaposlenih 150 strokovnih delavcev, večina za 50% delovno obveznost. 10 programov 53% 17 programov 50% 1 program 14% 33 programov 47% 18 programov 28% Število programov oz. zaposlenih strokovnih delavcev. % OŠ v posameznih regijah, na katerih se izvaja program ZŽS 2013-2014. 12 programov 47% 35 programov 34% 4 programi 18% 3 programi 19% 8 programov 22% 4 programi 22%
Spletni strani • http://www.zsrs-planica.si/ • http://www.sportmladih.net/
Pozdravni nagovor predstavnika MIZŠ: dr. Edvard Kolar, v.d. generalnega direktorja, Direktorat za šport.
Pozdravni nagovor predstavnika ZŠRS Planica: Gabrijel Gros, direktor ZŠRS Planica.
Povezava med šolskim programom in klubskim programom v okolišu SKUPNI KLUBSKI OKOLIŠ KLUBSKI OKOLIŠ SKUPNI ŠOLSKI OKOLIŠ KLUBSKI OKOLIŠ NA DVEH ŠOLAH
PRIMER DOBRE PRAKSE Načrtovanje izvajanja programa: Davor Bozovičar, strokovni delavec ZŽS na OŠ Janka Padežnika Maribor.
Izvajalec programa ZŽS 2013-2014 - Osnovna šola Janka Padežnika Mariborstrokovni delavec - Davor Bozovičar ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG 2013 - 2014
NAČRTOVANJE 1. Prijavnice za program ZŽS • Cilj - povratne informacije o številu učencev za ZŽS. • Okvirno oblikovanje skupin. • Okvirno načrtovanje sobotne in počitniške vadbe. 2. Izbira športnih društev (ŠD) • ŠD čim bližje šoli. • Zaželjeno izbrati športne panoge, ki jih ni v učnem načrtu. • Športne panoge v društvih se lahko izvajajo skozi celo koledarsko leto. • ŠD, ki so finančno dostopna vsem učencem (staršem). • Z izbranimi ŠD zagotoviti široko ponudbo vsebin (športnih panog). • ŠD kmalu spoznajo koristnost sodelovanja v ZŽS (kasneje prihajajo kar sama).
4. Sobotna in počitniška vadba • Za sobotno in počitniško vadbo načrtovati do 6 ur vadbe. Več ur je zelo težko realizirati. Izjema pohodništvo in kolesarski izleti. • Za počitniško vadbo izbrati pet dni v času jesenskih in zimskih počitnic ter prvi in zadnji teden poletnih počitnic. • Načrtovanje najmanj dveh sobotnih vadb na mesec. • Načrtovanje sobotne vadbe ločeno za učence od 1. do 5. razreda in od 6. do 9. razreda.
Izkoristiti dogodke v lokalnem okolju. • Možnost udeležbe staršev (spremljevalci). • Vadba v naravnem okolju. • Predstavimo učencem športna igrišča v šolskem okolišu in možnosti njihove uporabe.
NAČRTOVANJE URNIKA • ZŽS na vrsti takoj za obveznimi predmeti. • Načrtovanje skupaj z učiteljem športa (izbirni predmeti in interesne dejavnosti, ki jih vodi učitelj športa). • Upoštevati načelo športne vadbe vsak dan (dopolnjevanje rednega pouka športa z urami ZŽS). • Izkoristiti prosto prvo uro, če pouk začnejo drugo šolsko uro. • Po koncu pouka dati prednost učencem 9., 8., 7. in 6. razreda. Učenci ostalih razredov so načeloma v šoli do 16 ure.
DAJMO PREDNOST IGRI Ni omejitev pri izbiri športnih vsebin • Po nekaj urah učenja je čas za igro, nadzorovano športno zabavo, zdravo sprostitev (ZŽS). • V redno vadbo ZŽS vključiti vsebine, ki jih je možno izvajati na šoli. • Ostale vsebine, ki jih ni možno izvajati na šoli, načrtovati za sobotno vadbo (športno plezanje).
Izogibati se monotonosti, ker je nevarna tudi učitelju. • Uporabite metode in vaje iz svojega športnega področja (bivši tekmovalci, trenerji). • Pri starejših učencih je lahko ZŽS kot dodatni ali dopolnilni pouk športa, priprava na tekmovanje. • Izkoristimo ZŽS in naučimo učence, kako se lahko preko športa zabavajo na svojem ali prijateljevem rojstnem dnevu.
UČENEC – UČITELJ - STARŠI • Ali učitelj stanuje v šolskem okolišu? • Spontano srečevanje učencev in učitelja v lokalnem okolju. • Učitelj kot zgled (s kolesom, skirojem ali peš na poti v šolo). • Prepoznavnost med starši. • Zaupanje. • Učiteljeva vpetost v lokalne športne dogodke in lokalna športna društva.
SODELOVANJE Z VODSTVOM IN DELAVCI ŠOLE TER ZUNANJIMI SODELAVCI • Podpora vodstva šole. • Sodelovanje z učitelji športa in drugimi učitelji pri načrtovanju urnika, obvestilih,… . • Vključitev strokovnih delavcev šole v program (pomoč pri sobotni ali počitniški vadbi, primer; športno plezanje, sankanje, smučanje). • Povezovanje z učitelji športa in strokovnimi delavci ZŽS na drugih šolah (načrtovanje tekmovanj med šolami, izmenjava izkušenj in idej).
PREDNOSTI PROGRAMA ZŽS 1. ZA UČENCE • Dodatne ure športnega udejstvovanja na teden. • Večurna športna aktivnost na dan med počitnicami in v sobotah. • Vadba na ZŽS je bolj sproščena, učenci imajo več svobode. Manj je razlage in učenja tehnik in taktik. Več je igre. • Povezovanje, sodelovanje, tekmovanje med učenci različnih starostnih skupin. • Spoznavanje športnih panog, ki jih ni v učnem načrtu za šport. • Spoznavanje športov in pravil športne igre, ki jih učenci lahko uporabijo pri preživljanju prostega časa s prijatelji, sorodniki, starši. • Na vadbi ZŽS učencem predstaviti igre in športe, ki jih lahko uporabijo na praznovanju rojstnega dne, piknikih, na počitnicah,…
2. ZA STARŠE • Program je brezplačen. • Program se odvija v šoli (ni dodatnega prevoza otrok). • Program je vsebinsko širok in deluje preventivno ter svetovalno. • Vodijo ga strokovni delavci (znanje, zaupanje in odgovornost). 3. ZA ŠOLO • ZŽS kot dodana vrednost šole. • Za šolo ne predstavlja stroškov. • ZŽS omogoča sprostitev učencev od učnih obveznosti pri predmetih obveznega pouka.
IZKUŠNJE • Morebitno izgovarjanje učiteljev razrednega pouka, da ZŽS nadomesti redni pouk športa (od 1. do 4. razreda). • Veliko vadbe zunaj v naravnem okolju in več igre ter raznih oblik spretnostnih vaj (vrhunski šport kot vreča idej; zanimivo, novo, drugačno,…). • Povezovanje aktualnih športnih dogodkov (Slovenija, globalno) in ZŽS; OI-London, Soči, SP, EP, predstavitev disciplin atletike, evropsko prvenstvo v košarki,…). • Na vadbi poudarek na športnih vrednotah; sodelovanje, pomoč, vztrajanje, odločnost, poštenost, učenje premagovanja poraza,… .
Predstavitev analize programa Zdrav življenjski slog 2010 – 2013 dr. Janko Strel.
Ljubljana, 2013 Analiza „ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG” Posvet Zavoda za šport RS Planica inMinistrstva za izobražavanje , znanost in šport Prof. dr. Janko Strel Zavod FITLAB – Center za diagnostiko telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine
DEDNOST – OKOLJE – GIBANJE – ŠPORTNA VZGOJA • Dednostni dejavniki in vplivi okolja predstavljajo osnovo za razvoj človekovih sposobnosti in značilnosti. • Vplivi okolja (družina,vrtec,šola, družbeno okolje) na nekatere telesne značilnosti in gibalni sposobnosti so močnejši, kot dednostni dejavniki (debelost, aerobni fitnes, mišični fitnes, ...), • Vplivamo vedno celostno na biopsihosocialno podobo otroka. • Gibanje in Športna vzgoja lahko zmanjšata negativne vplive sodobnega načina življenja ter zagotovita uravnoteženost psihičnega in fizičnega razvoja otroka. • Proces vadbe mora biti dobro načrtovan, realiziran, ovrednoten in podprt z raziskovalnimi spoznanj.
ŠPORTNA DEJAVNOST • Cilji športne vzgoje so (med drugimi) usmerjeni v čim več zdravih ljudi, ki so se sposobni ukvarjati s športom • Vsak otrok naj bi se ukvarjal s športom DVE URI DNEVNO z obremenitvijo, ki zagotavlja izboljšanje telesne kondicije.
GIBALNA ZMOGLJIVOST FANTOV IN DEKLET OD 7. DO 15. LETA PO REGIJAH (XT - ŠVK)
Cilji: • Ugotoviti razlike sprememb v telesnem in gibalnem razvoju med učenci in učenkami eksperimentalne skupine, ki obiskujejo intervencijski program “Zdrav življenjski slog” in učenci in učenkami kontrolne skupine iz istih šol, ki v program niso bili vključeni • Ugotoviti stanje življenjskega sloga učencev in učenk, ki so bili vključeni v intervencijski program “Zdrav življenjski slog”, • Ugotoviti povezanost telesnega in gibalnega razvoja z nekaterimi dejavniki “zdravja
Vzorec • V intervencijski program “Zdrav življenjski slog” smo v obdelavo analize subjektivnih mnenj vključili 12 709 učencev in učenk, ki so imeli vse potrebne podatke za identifikacijo mnenjskega vprašalnika in razvoja telesnih in gibalnih sposobnosti. 40 % anketiranih učencev in učenk ni imelo popolnih podatkov. • V analizo telesnega in gibalnega razvoja pa smo vključili več kot 10.000 učencev in učenk intervencijskega programa in več kot 25.000 učencev, ki niso bili vključeni v dodatni program
Metode: • desktiptivna statistika in kontingenčne tabele • Izračunali smo indeks sprememb med kontrolno in eksperimentalno skupino za telesni in gibalni razvoj • Korelacijske koeficiente smo izračunali med spremenljivkami telesnega in gibalnega razvoja ter med spremenljivkami zdravja • Strukturo zdravja smo ugotavljali s faktorsko analizo • Uporabili smo rezultate testiranj športnovzgojnega kartona • Dejavnike življenjskega sloga in zdravja pa smo ugotavljali z anketiranjem učencev in učenk s posebej prilagojenim vprašalnikom