Edvard Kocbek

1. Edvard Kocbek Prešernova nagrada l. 1964 • bogat opus zajema: • poezijo • dnevniško-pripovedno prozo • filozofske, teološke in politične študije • razprave, eseje, članke • esejistični opus: • Svoboda in nujnost (1974) • pesniške zbirke: • Zemlja (1934) • Groza (1963) • Poročilo (1969) • Žerjavica (1974) • Pentagram (1977) • Nevesta v črnem (1977) • dnevniški opusi: • Tovarišija (1949) • Strah in pogum (1951) • Listina (1967)

2. Značilnosti pesniških zbirk • Zbirka Zemlja – podobe iz življenja v podeželskem okolju, ki se iz konkretnosti dvigajo v metafizični red. • Zbirki Groza in Pentagram – v njih je pesnik izrazil tragično in zanosno zgodovinsko izkušnjo. • Zbirke Poročila, Žerjavica in Nevesta v črnem – refleksivna modernistična poezija paradoksalnega izgubljanja in iskanja smisla v presežnem, fantazijskem in poetičnem.

3. pesnik eksistencialnih stanj, ki govore o brezupni človekovi osamljenosti in tesnobi, ki seže do absurda in groze predvojna pesem pogosto premišljuje o razčlovečenosti moderne, stehnizirane družbe, ki razkraja njegovo idealno vizijo sveta ZBIRKA GROZA iz lastne groze išče dva izhoda (oba izven družbenih možnosti) njegovo vračanje v iracionalna začetna stanja človekove avtentičnosti odmiki v racionalno filozofijo sizifovskega vztrajanja v svetlem, aktivnem razmerju do življenja

4. Zanimivosti • Strah in pogum (1951): zbirka štirih novel, ki je sprožila številne javne razprave in predvsem odklonilno stališče tedanje oblasti, zaradi česar se je bil prisiljen umakniti iz politike in sprejeti upokojitev. • Kocbek je začel znova objavljati po l. 1961, tri leta pozneje (1964) pa je za pesniško zbirko Groza prejel Prešernovo nagrado.

5. Zanimivosti • Leta 1975 je bil ponovno deležen politične obsodbe, saj je v zborniku, ki je bil posvečen njegovi sedemdesetletnici, kritično spregovoril s tržaškima pisateljema, Borisom Pahorjem in Alojzom Rebulo, o dotlej popolnoma zamolčani temi: o povojni usodi domobrancev, ki so bili usmrčeni brez sodnih procesov.