1 / 38

RAZVOJNO RAZISKOVALNA NALOGA

NAROČNIK: Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana Organizacijska enota: Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova 61, 1000 Ljubljana Pogodba št.: 4300-313/2010-3 z dne 10. avgust 2010. Izvajalec: Gasilska zveza Slovenije, Tržaška 221, 1000 Ljubljana.

hakan
Download Presentation

RAZVOJNO RAZISKOVALNA NALOGA

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. NAROČNIK: Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana Organizacijska enota: Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova 61, 1000 Ljubljana Pogodba št.: 4300-313/2010-3 z dne 10. avgust 2010 Izvajalec: Gasilska zveza Slovenije, Tržaška 221, 1000 Ljubljana RAZVOJNO RAZISKOVALNA NALOGA PRIPRAVA LITERATURE IN PROSOJNIC ZA TEMELJNE UČNE PROGRAME ZA PROSTOVOLJNE GASILCE

  2. VZGOJA OSEBNOSTI GASILEC TEČAJ ZA VODJE SKUPINE Avtor: Vladka Bučevec, uč. raz. pouka, VGČ II

  3. MOTIVI PROSTOVOLJNEGA GASILCA Vzgoja osebnosti gasilca

  4. MOTIVI PROSTOVOLJNEGA GASILCA Motiviran človek mora imeti lastnost, ki ji rečemo iniciativa. Iniciativa je notranja potreba, ki ga vzpodbudi, da se spravi v gibanje, spreminjanje, delovanje. Motivacija je ključ do uresničitve ciljev. Če človek deluje stoodstotno pa kljub temu ne doseže ciljev, mu zavest, da je delal po svojih močeh ter se je iz tega nekaj naučil, daje neizmerno zadovoljstvo. Vzgoja osebnosti gasilca

  5. MOTIVI PROSTOVOLJNEGA GASILCA Vzgoja osebnosti gasilca

  6. MOTIVI PROSTOVOLJNEGA GASILCA Vzgoja osebnosti gasilca

  7. MOTIVI PROSTOVOLJNEGA GASILCA • ZNAČILNOSTI GASILSKE ORGANIZACIJE • Tradicija: • Gasilstvo v Sloveniji ima že preko 140 letno tradicijo. Prva požarna bramba je bila ustanovljena 18. septembra 1869 v Metliki - ustanovitelj vitez dr. Josip Savinšek. • Množičnost: • Gasilska zveza Slovenije ima okrog 1300 gasilskih društev, ki združuje približno 133 000 članov. • Prostovoljnost: • Vsi člani prostovoljnih gasilskih društev delo opravljajo brez plačila za opravljene dejavnosti. Vzgoja osebnosti gasilca

  8. MOTIVI PROSTOVOLJNEGA GASILCA • Humanost: • Namen ustanavljanja in delovanja gasilskih društev je pomagati ljudem, ki potrebujejo pomoč v požarih ter naravnih in drugih nesrečah. Delo v organizaciji je humano, saj so s tem namenom društva tudi ustanovljena. • Strokovnost: • V gasilski organizaciji je eden izmed glavnih vodil strokovnost, saj so nesreče vedno zahtevnejše, kar terja nenehno izobraževanje in usposabljanje gasilskega kadra. • Društvena organiziranost: • Osnovna celica organizacije so društva, ki so organizirana po Zakonu o društvih in Zakonu o gasilstvu. Vzgoja osebnosti gasilca

  9. MOTIVI PROSTOVOLJNEGA GASILCA • VREDNOTE GASILSKE ORGANIZACIJE Vrednote so kategorije pojavov, ki jih cenimo, oziroma prepričanja o tem, kaj je dobro ali prav in za kaj si je vredno prizadevati. Za doseganje vrednot smo se velikokrat pripravljeni čemu odreči. V vrednotah se kažejo naši cilji, ki odsevajo naš kulturni in duhovni razvoj Vzgoja osebnosti gasilca

  10. MOTIVI PROSTOVOLJNEGA GASILCA Vzgoja osebnosti gasilca

  11. MOTIVI PROSTOVOLJNEGA GASILCA Vzgoja osebnosti gasilca

  12. MOTIVI PROSTOVOLJNEGA GASILCA Vzgoja osebnosti gasilca

  13. MOTIVI PROSTOVOLJNEGA GASILCA Vzgoja osebnosti gasilca

  14. SKUPINSKO DELO Vzgoja osebnosti gasilca

  15. SKUPINSKO DELO • NASTANEK SKUPINE Skupina je socialna formacija, sestavljena iz večjega števila posameznikov, med katerimi poteka komunikacija, katerih vedenje je soodvisno in strukturirano, njihovi cilji so jasno definirani, imajo jasno oblikovana pravila in identiteto skupine kot celote. Lahko je sestavljena za krajši čas, da opravi določeno nalogo ali pa za dlje časa. Slednja ima možnost, da postane sinergična skupina. Vzgoja osebnosti gasilca

  16. SKUPINSKO DELO • POGOJI ZA DELOVANJE SKUPINE • Empatija – sposobnost posameznika, da razume položaj druge osebe, njena stališča, čustva in vedenje. • Enakopravnost pri diskusijah in skupnih odločitvah. • Premagovanje rigidnosti. Rigidnost se kaže v ocenjevanju, reguliranju socialno-čustvenih odnosov, izstopanju manjšine in posameznikov, črno-belem gledanju,… Vzgoja osebnosti gasilca

  17. VODENJE SKUPINE Vzgoja osebnosti gasilca

  18. VODENJE SKUPINE • VODENJE SKUPINE • Kaj je skupina? Dva ali več posameznikov, ki medsebojno sodelujejo z namenom doseganja določenega skupnega cilja. • Temeljni koncepti skupin: • Status: formalna/neformalna. • Velikost: velika/majhna. Vzgoja osebnosti gasilca

  19. SKUPINSKO DELO • Vedenje skupine: • Posamezniki, ki se vedejo pod vplivom skupine. • Skupine so več kot zgolj seštevek posameznikov. • Med člani se tvorijo različna razmerja, ki omogočajo razvoj posebnih značilnosti (nove kvalitete) in s tem vedenja skupine. • Vedenje skupine je najbolj odvisno od naslednjih značilnosti skupine: velikosti, sestave, vsebine del ali funkcije skupine, vpliva članov. Vzgoja osebnosti gasilca

  20. SKUPINSKO DELO Vzgoja osebnosti gasilca

  21. SKUPINSKO DELO • Vodenje skupine: Najosnovnejša delitev v skupini je na vodjo in ostale člane. • Vloga vodje je: • usklajevanje vedenja članov skupine, • povezovanje njihovih idej, stališč in mnenj. • Obstajajo štirje osnovni tipi vodenja skupine: direktivni, inštruktorski, podporni, delegatski Vzgoja osebnosti gasilca

  22. SKUPINSKO DELO Vzgoja osebnosti gasilca

  23. KONFLIKTNE SITUACIJE Vzgoja osebnosti gasilca

  24. KONFLIKTNE SITUACIJE • Definicija konflikta: Konflikt v širšem pomenu besede pomeni vsako srečanje neusklajenih dejavnikov, soočenje neusklajenosti ali neharmonije. • KONFLIKT • Je stanje, ko sistem zaradi te neusklajenosti na tak ali drugačen način ne deluje optimalno, sili v odzivanje in terja spremembe. • Lahko predstavlja nevarnost, hkrati pa je priložnost za razvoj posameznikov, odnosov z drugimi in skupnosti. • Od udeležencev konflikta pa je odvisno ali ga uporabijo za ustvarjanje ali uničevanje. Vzgoja osebnosti gasilca

  25. KONFLIKTNE SITUACIJE Vrste konfliktov Vzgoja osebnosti gasilca

  26. KONFLIKTNE SITUACIJE • Glede na število udeležencev ločimo: • Individualni ali notranji konflikt,nastane v posamezniku, vpliva na vedenje in na vse miselne procese, posledično pa se po navadi prenese na okolico. • Organizacijski konflikt izhaja iz nasprotja samih razmerij v okviru organizacije. Je posledica različnih osebnosti, teženj, ciljev, zahtev, vrednot posameznikov in skupin v organizaciji. Vzgoja osebnosti gasilca

  27. KONFLIKTNE SITUACIJE • Horizontalni in vertikalni konflikt: • Horizontalni konflikt, nesporazum med posamezniki, skupinami ali oddelki, ki so na isti strukturni ravni v hierarhiji. • Vertikalni konflikt med dvema posameznikoma, skupinama ali oddelkoma, kjer je ena stran podrejena drugi strani. Pogosto se pojavi med vodstvom in člani gasilske organizacije ter štabom in linijo. Vzgoja osebnosti gasilca

  28. KONFLIKTNE SITUACIJE Z vidika vpliva na uspešnost organizacije ločimo: • Funkcionalni konflikt - konstruktiven konflikt, saj podpira temeljni cilj in prispeva k večji učinkovitosti pri delu oziroma pri poslovanju in razvoju organizacije. Spodbuja pripadnost skupini in ima pozitivne vplive na rezultate. • Disfunkcionalni konflikt, destruktivno (razdiralno) vpliva na organizacijo, saj ovira in preprečuje doseganje postavljenih ciljev in posredno povzroča zmanjšanje produktivnosti, razdor razmerij, zmanjšuje moralo, povzroča otopelost in nezainteresiranost. Vzgoja osebnosti gasilca

  29. KONFLIKTNE SITUACIJE MEDSEBOJNI ODNOSI • Prosocialni: solidarnost, sodelovanje, podpora, prijaznost in altruizem. Naravnano je na pomoč drugim (ki so v težavah), iskanju koristi za druge, zadovoljevanju potreb drugih ljudi. Razvija se med socializacijo v zgodnjem otroštvu (velik vpliv imajo starši): • Pomoč je oblika vedenja, ki koristi drugim, je tudi moralna obveza. • Altruizem je pomoč drugim, ki ne prinaša nobene koristi tistemu, ki pomaga. Vzgoja osebnosti gasilca

  30. KONFLIKTNE SITUACIJE • Antisocialno vedenje: neposredno ogroža interese drugih (kraje, pretepanje, uničevanje, izsiljevanje,…) Gre za rušenje sprejetih pravil, norm, zakonov v neki družbi: • agresivno vedenje je fizično ali besedno vedenje, katerega namen je povzročanje fizične ali psihične škode. Agresija je lahko vir frustracij, posnemanja vzorcev agresije (tv), sicer pa je agresija v najširšem pomenu vsak aktiven pristop. Vzgoja osebnosti gasilca

  31. KONFLIKTNE SITUACIJE STALIŠČA, PREPRIČANJA, PREDSODKI • Stališča so nagnjenja posameznikov, da pozitivno ali negativno odgovarjajo na neko socialno dogajanje, ljudi in razmere. Oblikujejo in spreminjajo se pod vplivom različnih dejavnikov, zaradi katerih lahko spremenimo svoje obnašanje. • Prepričanja so zasnovana na intelektualni komponenti. Sklicujemo se na dejstva, argumente. • Predsodki so posebna stališča. So vnaprejšnje sodbe brez primernih argumentov. Ljudje z negativnimi predsodki podcenjujejo druge skupine npr. pripadnike drugih narodov, veroizpovedi, spola. Vzgoja osebnosti gasilca

  32. KONFLIKTNE SITUACIJE VREDNOTE • So eden izmed najpomembnejših  psiholoških sestavnih elementov delovanja človeka. • Iz njih izhajajo osebnostne kvalitete, standardi in načela, prav tako pa tudi gonilo, ki vpliva na delovanje in odločitve. • Nekateri ljudje svoje vrednote identificirajo in načrtno spreminjajo (proaktivnost), drugi jih imajo kot posledico pridobljenih vzorcev primarne in sekundarne socializacije, vere, politike, lokalne kulture. • Vrednote se pri človeku spreminjajo. Vzgoja osebnosti gasilca

  33. KONFLIKTNE SITUACIJE • Ljudje z enakimi vrednotami se običajno družijo. • Vrednote določajo tudi kompetentnost, ki jo sestavljajo znanje, veščine, vrednote in stališča v povezavi s tem pa še izkušnje in socialni kapital. Vzgoja osebnosti gasilca

  34. KONFLIKTNE SITUACIJE STRESI IN KRIZE • Stres:Je odgovor organizma na zunanje okoliščine. Psihiatri ga opredeljujejo kot dogajanje, ki zmoti človekovo notranje ravnovesje in aktivira njegove prilagoditvene procese. Danes ga definiramo kot doživetje, katerega posledica je psihična napetost, ki povzroča fiziološke procese, ki so za organizem nevarni.Povzročitelj stresa, imenovan stresor, je lahko nekaj, kar človeku pomeni oviro, zahtevo, obremenitev ali izziv Vzgoja osebnosti gasilca

  35. KONFLIKTNE SITUACIJE • KrizaJe posebna oblika duševne obremenitve. Pomeni relativno hudo duševno ali osebnostno obremenitev, ki je navadno trajnejša in prizadene naše običajno duševno ravnovesje Pogosto povzročajo duševne krize dogodki, ki preprečujejo ali ovirajo izpolnjevanje pomembnih življenjskih ciljev • Čeprav duševne krize hudo prizadenejo posameznika, so navadno prehodne in jih je mogoče premagati Vzgoja osebnosti gasilca

  36. KONFLIKTNE SITUACIJE • PREMAGOVANJE FRUSTRACIJ, KONFLIKTOV, STRESOV IN KRIZPremagovanje pomeni življenjsko spodbudo in je znak osebnostne zrelostiPomembno je, da se jih lotimo na konstruktiven način, kar pomeni, da povečamo aktivnost za odstranitev ali premostitev ovire Vzgoja osebnosti gasilca

  37. KONFLIKTNE SITUACIJE Na premagovanje stresa, frustracij, konfliktov in kriz lahko vpliva vsak sam če: • se osredotoči na svoje prednosti, ne na slabosti, • se iz vsake stresne situacije skuša naučiti kaj novega, • v vsaki stvari skuša najti kaj dobrega, • se znebi negativnega razmišljanja in interpretiranja, • je samozavesten, • se nauči organizirati čas, • se skuša izogniti pomembnim odločitvam, če je v stresu, • ni konfliktna oseba. Vzgoja osebnosti gasilca

  38. VIRI Dr. Anton Trstenjak, 1974, ORIS SODOBNE PSIHOLOGIJE I. TEORETIČNA PSIHOLOGIJA Maribor, Založba obzorja Dr. Anton Trstenjak, 1974, ORIS SODOBNE PSIHOLOGIJE II. UPORABNA PSIHOLOGIJA Maribor, Založba obzorja Janek Musek, 1997, ZNANSTVENA PODOBA OSEBNOSTI, Ljubljana, EDUCY Janek Musek, Vid Pečjak, 2001, PSIHOLOGIJA, Ljubljana, EDUCY Anita Woolfolk (prevod iz angleščine Mateja Hudoklin), 2002, PEDAGOŠKA PSIHOLOGIJA, Ljubljana, EDUCY www.cef-see.org/3_SE-%20Vodenje%20skupin.pdf http://musek.si/Kurikuli/Psihologija_osebnosti/05b%20Inteligentnost.pdf www.studio-duktus.si/duktus-predavanje1.pps www.englistika.info/podatki/2_letnik/psihologija_za_ucitelje.pdf Vzgoja osebnosti gasilca

More Related