Etika, moralna filozofija, teorija morale

1. Etika, moralna filozofija, teorija morale • Ena od tradicionalnih filozofskih disciplin • Njen predmet: različne plati našega vsakodnevnega moralnega izkustva (moralna presoja in sklepanje, moralna čustva in občutja, moralno delovanje) • Njen cilj: sistematizirati, pojasniti, razumeti in upravičiti moralne sodbe, čustva in dejanja • Značilnost: poudarek je na normativni plati moralnih sodb, občutij in dejanj – katere od številnih moralnih sodb, ki jih ljudje oblikujejo, oz. stališč, ki jih zavzemajo, so resnične oz. dovolj dobro utemeljene in katere ne? Katera od moralnih občutij, ki jih tipično doživljamo, so primerna oz. upravičena, kdaj pa ta niso taka?

2. Panoge etike

3. Delitev znotraj normativne etike (1) (A) TEORIJE O PRAVILNEM IN NEPRAVILNEM RAVNANJU Ali je narobe lagati prijateljem? Ali je kdaj dopustno splaviti? Če da, v kakšnih okoliščinah? Ali je laganje iz sočutja manj napačno od laganja iz koristoljubja? Kaj dolgujemo drugim ljudem? Katere moralne pravice in dolžnosti imamo preprosto kot človeška bitja? Katere vrste dejanj, če sploh katere, so pravilne/napačne same po sebi, ne glede na svoje morebitne slabe/dobre posledice?

5. Kaj naj storim? Stori to, kar ti veleva dolžnost oz. predpisuje ustrezno veljavno moralno načelo. (etika dolžnosti) Vedno stori to, kar bo najbolj povečalo srečo kar največjega števila ljudi. (etika posledic oz. koristi) Kakšen naj bom? Bodi pogumen, potrpežljiv, prizanesljiv,… (etika vrlin) oz. Posnemaj Kristusa, Budo, Sokrata, Drnovška,…- ravnaj tako, kot bi v enakih okoliščinah ravnali oni. Kontrast

6. Delitev znotraj normativne etike (2) (B) TEORIJE O DOBREM IN ZLEM (INTRINZIČNO DOBRIH IN SLABIH STVAREH) Ali je ugodje dragoceno samo po sebi? Kaj pa znanje, vrlina, pravičnost, spoštovanje, prijateljstvo,…? Ali so duhovna ugodja boljša od telesnih? Katere cilje naj si v življenju zastavim in prizadevam uresničiti? Za katere stvari si je vredno prizadevati zaradi njih samih in ne zgolj zaradi njihovih bolj ali manj zaželenih posledic? Ali je res, kot trdijo pacifisti, da je mir vedno boljši od vojne – da je, skratka, najbolj nepravičen mir boljši od najbolj pravične vojne? Kako pomembna, če sploh, je enakomerna razporejenost dobrin v toku življenja?

7. Delitev znotraj normativne etike (3) (C) TEORIJE O DOBREM IN SLABEM ZNAČAJU (VRLINAH IN HIBAH) Ali je skromnost vrlina? Kaj je hujše, nečimrnost ali pohlep? Kakšne vrste oseba naj si prizadevam postati? Katere značajske in/ali osebnostne poteze naj skušam razvijati, gojiti in krepiti v sebi in v drugih? Ali je mati Tereza morda živela moralno zgledno življenje, z drugimi besedami, ali naj si jo postavim za vzor in jo skušam v svojih odločitvah in dejanjih po svojih najboljših močeh posnemati?

8. Delitev znotraj uporabne etike (1) Medicinska etika (kakšne, če sploh kakšne posebne pravice in dolžnosti ima zdravstveno osebje? Ali ima vsak državljan pravico do brezplačne zdravstvene oskrbe? Za kaj vse (katere raziskave, preventivne ukrepe, opremo, infrastrukturo,…) bi morali nameniti skromne medicinske vire, da bo njihova porazdelitev zadovoljila vsaj minimalne zahteve pravičnosti?) Medijska etika (kakšne, če sploh kakšne posebne pravice – privilegije in svoboščine – uživajo novinarji? Kaj po vrsti dolgujejo javnosti, bralcem/poslušalcem/gledalcem, urednikom in lastnikom? Kdaj smejo pri raziskovanju zgodbe poseči v zasebnost tistih, o katerih poročajo? Ali naj z zakonom prepovemo vse pornografske in nasilne vsebine? Od kod izvira svoboda govora in tiska? Ali jo sme oblast kdaj omejiti in če da, kdaj?)

9. Delitev znotraj uporabne etike (2) Poslovna etika (kaj, če sploh kaj podjetja dolgujejo širši skupnosti? Katere metode poslovanja so moralno neopravičljive? Ali smemo nekoga odpustiti zaradi izdajanja informacij? Zaradi nekompetentnosti? Lenobe? Ali je oglaševanje oblika manipulacije? Ali je kapitalizem inherentno krivičen sistem? Ali naj nagradimo prizadevnost ali dosežke? Ali je okoljski davek pošten? Do kod sega pravica delodajalca do nadzora nad zaposlenimi?) Etika vojne in miru (Ali je kdaj dopustno sprožiti vojno? Če da, v kakšnih okoliščinah? Kaj vse smemo in česa ne smemo storiti, da bi v vojni zmagali? Ali smemo bombardirati civilne objekte? Uporabiti jedrsko orožje? Ali je mogoče kdaj opravičiti preventivno vojno?) Športna etika (ali sodobni tekmovalni šport kvari značaj? Ali je igranje za zabavo bolje od igranja na zmago? Kaj je narobe z uporabo poživil? Ali je narobe goljufati, če to počnejo vsi drugi? Ali bi morali nasilne športe z zakonom prepovedati? Ali bi nam moralo biti zastopanje barv naše države v čast?)

10. Meta-etične discipline • Moralna ontologija (moralna dejstva in lastnosti) • Moralna epistemologija (moralna vednost in izurjenost, upravičeno moralno prepričanje, moralna raziskava) • Moralna metodologija (dobro moralno premišljevanje, argument in/ali evidenca) • Moralna semantika (pomen in referenca moralnih izrazov) • Moralna psihologija (moralna motivacija, moralni razlogi za delovanje, moralna dejavnost, moralno prepričanje, moralna intuicija)

11. NORMATIVNA RAVEN Katere stvari so dragocene same po sebi, če sploh katere? Ali je laganje kdaj pravilna izbira? Ali se imamo pravico razmnoževati in če da, pravica do česa točno je to? Ali sme oblast to pravico omejiti ali ukiniti? META-ETIČNA RAVEN Kaj, kakšne vrste stvar je vrednost? Kaj pomeni reči, da je nekaj dragoceno? Kaj, kakšna lastnost je moralna pravilnost? Na čem temelji? Ali so vsa pravilna dejanja pravilna iz istega razloga, zaradi enake lastnosti? Kaj je pravica? Kako naj razumemo trditve o pravicah? Kako so pravice povezane z dolžnostmi in obveznostmi? Ali je kratenje pravic kdaj dopustno? Normativna in meta-etična vprašanja so prepletena in jih je težko razdvojiti

12. Kaj je dobro človeško življenje, kaj vse mora vsebovati, da bi bilo dobro? Ali je skromnost vrlina ali hiba? Kaj pa samoobvladovanje? Ali je lahko spočetje in rojstvo komu v škodo? Ali je mogoče poleg posameznikov oškodovati tudi cele skupine ljudi (temnopolte, ženske, Rome)? Ali je kolektivna škoda zgolj vsota individualnih škod ali pa je mogoče kolektive oškodovati, ne da bi utrpel škodo en sam njihov član? Kaj je dobro(ta)? Kakšno lastnost pripišemo določeni stvari, ko o njej rečemo, da je dobra? Kaj je vrlina in kako je povezana z drugimi stvarmi, ki jih cenimo, denimo z dobrim življenjem in pravilnim ravnanjem? Kaj sploh je škoda? Kaj se pravi oškodovati nekoga? Ali vsakič, ko ravnamo narobe (wrong), nekoga oškodujemo (harm)? Normativno/meta-etično (2)

13. OBJEKTIVNE - Moralnafenomenologija - Uporabnost kategorij, kot so objektivno in subjektivno, pravilno in napačno (če se lahko v moralnih zadevah motimo, potem mora biti nekaj, o čemer se je mogoče motiti) - Potreba po evidenci (nesmiselno je reči “po moje bi bilo narobe storiti X, a ti ne znam navesti nobenih razlogov, zakaj je tako”?!) Smiselnost moralne razprave in argumentacije SUBJEKTIVNE - Antropološka, zgodovinska, sociološka in psihološka evidenca (obstaja mnoštvo zelo različnih sistemov moralnih norm in vrednot) - Pojasnjevalna odvečnost moralnih dejstev in lastnosti (moralna dejstva ne nastopajo v najboljših razlagah sveta) - ‘Čudaškost’ moralnih dejstev in lastnosti Primer metaetične razprave:Ali so moralne resnice/dejstva objektivne ali subjektivne, tj. odvisne od bolj ali manj naključnih družbenih, psiholoških, ekonomskih, itd. dejstev?