Doktorat 21 stoletja perspektive razvoja v Evropi

1. Doktorat 21 stoletjaperspektive razvoja v Evropi The 21st century doctorate sharing European developments Quality Assurance Agency for Higher Education (QAA) Scotland Bruselj, 18 marec 2011

2. Organizacija doktorskih šol, Trajanje doktorskih programov, Povezave z raziskovalnimi inštitucijami, Zagotavljanje kakovosti doktorskih programov, Mobilnost doktorskih kandidatov (študentov) Odprta vprašanja in izzivipri organiziranju in izvedbi doktorskih programov

3. Doktorski programi vključeni v bolonjski proces kot 3. cikel Salburški principi (2005/2007) – ključni mejnik prenove Ustanovljen „Council for doctoral education (CDE)“ pri EUA (165 članic iz 36 držav) Značilnosti doktorskega izobraževanja v EU: Bistveno povečanje števila doktorskih programov / šol v EU v zadnjih petih letih (60-70%) Različne organizacijske oblike doktorskega študija De-privatizacija in internacionalizacija doktorskega študija Povprečno trajanje doktorskega študija: 3-4 leta za redne študente 5 do 6 let za »part time« študente, ki študirajo ob delu Reforma doktorskih študijev v EU

4. Osnova za reformo doktorskega študija v okviru bolonjskega procesa: Doktorsko izobraževanje temelji na raziskovalnem delu (zato se bistveno razlikuje od izobraževanja na prvih dveh bolonjskih stopnjah) Glavni rezultat doktorskega dela je originalen prispevek k znanosti * (primeren za znastveno objavo v mednarodni znastveni skupnosti). Doktorski kandidati so prej „mladi raziskovalci“ in ne klasični študentje Doktorsko izobraževanje je izrazito individualno orijentirano, fleksibilno in originalno. Avtonomnost ustanov (univerz) pri organizaciji doktorskega študija Fleksibilna regulacija Univerze morajo sprejeti odgovornost za ustrezno organizacijo, vsebino in zagotavljanje kakovosti Salzburški principi (2005 /2007) * Nekatere univerze v UK izvajajo tudi strokovne doktorate, ki so vsmerjeni v prakso in sodelovanje z industrijo, namenjeni reševanju aplikativnih problemov v industriji.

5. Velika raznolikost organizacijskih oblik doktorskega študija po državah EU. Dve skrajni rešitvi: doktorski programi regulirani s strani države, podobno kot prvi in drugi cikel bolonjskega študija, doktorski programi popolnoma v domeni univerz. Nevarnosti: Pre-reguliranje doktorskih študijev s strani države, (kar univerzam odvzame potrebno fleksibilnost in možnost hitrega odziva na potrebe družbe pri pripravah sprememb ali novih doktorskih programov.) Prevelik obseg organiziranih oblik študija (priporočilo 30 do 60 ECTS) poleg raziskovalnega dela. Prevelika razdrobljenost doktorskih programov Organizacijske oblike doktorskega izobraževanja

6. Doktorske šole: Zagotavljanje ustrezne raziskovalne infrastrukture za doktorske študente Zagotavljanje kritične mase in raznolikost raziskav (pomemben je raziskovalnem potencial institucije) Povezanost z raziskovalnimi enotami znotraj univerz in z raziskovalnimi inštituti (nacionalna in mednarodna povezovanja). Profesionalni management, Dolgoročno stabilno finaciranje doktorskega študija, Skupna pravila študija , Izbira študentov ob vpisu (transparentni postopki), Nadzor kakovosti študija Spremljanje napredka in trajanja študija posameznih študentov Organizacijske oblike doktorskega izobraževanja

7. Potrebna je transparentna metodologija zagotavljanja kakovosti doktorskih programov Uveljavljeni postopki zagotavljanja kakovosti iz prvih dveh ciklov niso ustrezni, Nove rešitve zagotavljanja kakovosti, ki naj bodo enake za tehniško naravoslovne kot tudi za humanistične programe. Zagotavljanje kakovosti doktorskega študija

8. Izbira doktorskih študentov ob vpisu, Univerza strokovno oceni, ali je kandidat primeren in sposoben za študij na izbranem programu (npr: izbira študentov je podobna kot izbira za sprejem v službo) Transparentnost postopkov izbire. Ustrezna izbira mentorjev Mentor mora biti aktiven raziskovalec na področju doktorata Skrb za izobraževanje in usposabljanje mentorjev Mobilnost mentorjev, Redno spremljanje raziskovalnega dela študentov Redno sodelovanje z mentorjem, Trimesečna poročanja o napredku raziskovalnega dela Ocenjevanje raziskovalnega dela študentov Pomembni elementi zagotavljanja kakovosti

9. Uporaba ECTS kreditnega sistema Za organizirane oblike študija (30 – 60 ECTS) Za izmenjave študentov (mobilnost) Manj primerno za merjenje individulanega raziskovalnega dela Jasno definirani učni dosežki Določiti nabor kazalnikov za spremljanje učnih dosežkov, še posebej za spremljanje rezultatov raziskovalnega dela (individualno merjenje napredka raziskav, objave rezultatov, ...) Poleg specifičnih komptenc mora študent pridobiti tudi širše, generične komptence in strokovna znanja Spodbujanje interdisciplinarnosti Pomembni elementi zagotavljanja kakovosti

10. Raznolike metode učenja Klasična predavanja Individualne konsultacije e-učenje, metode učenja na daljavo Učenje na realnih primerih (v realnem raziskovalnem okolju) Redni kontakti z raziskovalci in mentorji Izmenjava izkušenj med študenti vseh letnikov Vzpodbujanje kreativnosti in inovativnosti Ocenjevanje Mednarodna sestava komisije za oceno in zagovor disertacije, Omejen upliv mentorja na oceno komisije Preverjanje znastvene originalnosti rezultatov doktrskega dela Transparentni postopki ocenjevanja Pomembni elementi zagotavljanja kakovosti

11. Mobilnost doktorskih kandidatov na podlagi raziskovalnih projektov Raziskovalna gostovanja na drugi instituciji mednarodni centri za raziskave, (kot npr. Max Planck v Nemčiji), kjer študentje lahko opravijo del svojih raziskav. Skupna mentorstva (Co-tutelle) Mednarodni nabor študentov, gostujoči profesorji in raziskovalci Mobilnost študentov in profesorjev Skupni mednarodni doktorski programi(potrebna je revizija, prilagoditev in poenostavitev postopkov za akreditacijo skupnih doktorskih programov) Mobilnost in internacionalizacija

12. Dolgoročni in stabilni viri za: Štipendije oz. plače doktorskih kandidatov za celotno obdobje študija Raziskovalno infrastrukturo Stroške raziskav Mobilnost Fleksibilnost finacijske sheme za „part-time“ študente, ki študirajo ob delu. Državni in privatni viri, fundacije, podjetniško okolje Financiranje doktorskega študija

13. Različne rešitve po EU državah Status študenta Status zaposlenega Mešan status (študent in zaposlen) – večina držav Pomembno je, da imajo doktorski kandidati urejen status, ki jim zagotavlja ustrezno zdravstveno varstvo, socialno varnost, pokojninski status. Status doktorskih študentov

14. 7400 doktorskih kandidatov 14 univerz 50.3 mesecev (4.2 leti) je povprečen čas do zaključka 75% jih uspešno zaključi doktorski študij 86% zaposljivost 53%(M):47%(Ž) 28% mednarodnihštudentov Doktorsko izobraževanje na Nizozemskem

15. Zagotavljanje kakovosti raziskovalnega dela Doktorski projekt– 2/3 zunanjih ocenjevalcevoceni primernost in izvedljivost predlaganega projekta Izbor študentov – kot pri sprejemnaju v službo Tujci – sprejemni izpit + preverjanje znanja angleščine Po 18 mesecih – evalvacija in odločitev o nadaljevanju Predstavitev dela v člankih in na internih simposijih Osnutek disertacijeodobri komisija za oceno dela pred javnim zagovorom Wageningen University and Graduate Schools

16. Education and Training Training and Supervision Plan (TSP) for every PhD PhD Supervisor + Education Coordinator WIAS Education Committee (within 6 months, then after 2 years) 30-60 ECTS (1ECTS=28 hours of study) Mandatory WIAS Intro Course and Philosophy of Science and Ethics Course ~1/3rd from WIAS Midterm job assessment WIAS Education Certificate issued at graduation Wageningen University and Graduate Schools