1 / 14

ALKOHOL IN ALKOHOLNA POLITIKA V SLOVENIJI IN EVROPI

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE. ALKOHOL IN ALKOHOLNA POLITIKA V SLOVENIJI IN EVROPI. Ljubljana, 24. april 2007. Vesna Kerstin Petrič, sekretarka Matej Košir, višji svetovalec. Alkohol – kje smo v Evropi?.

azra
Download Presentation

ALKOHOL IN ALKOHOLNA POLITIKA V SLOVENIJI IN EVROPI

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE ALKOHOL IN ALKOHOLNA POLITIKA V SLOVENIJI IN EVROPI Ljubljana, 24. april 2007 Vesna Kerstin Petrič, sekretarka Matej Košir, višji svetovalec

  2. Alkohol – kje smo v Evropi? • Alkohol je v svetu šesti najpomembnejši vzrok za prezgodnjo umrljivost in obolevnost (v Evropi celo tretji) • 4 % bremena bolezni v svetu lahko pripišemo alkoholu, v Evropi celo 8 %, kar znese približno 125 milijard € (skoraj 30 bilijonov SIT) oz. 1,3 % bruto nacionalnega produkta na stari celini • EU – največja poraba čistega alkohola na leto na odraslega prebivalca v svetu – 11 litrov! • Približno vsaka tretja smrtna žrtev prometnih nesreč v EU nastane kot posledica uporabe alkohola (približno 17.000 smrtnih žrtev letno)

  3. Alkohol – kje smo v Sloveniji? • Slovenija – poraba čistega alkohola na prebivalca, starejšega od 15 let = 10,3 litra (8,8 litra – celotna populacija) • Vse škodljivejša raba alkohola, zlasti med mladimi (opijanje, prekomerno in zavestno popivanje oz. t.i. “binge-drinking”) • Registrirana poraba čistega alkohola se počasi zmanjšuje, veča pa se poraba alkohola z žganimi pijačami • Starost prve rabe se znižuje (okrog 13 let) • Vedno manj mladostnikov je abstinentov • Približno četrtina vseh smrti pri mladih od 15. do 29. leta starosti je povezana z alkoholom (prometne nesreče, samomori itd.)

  4. Mladi – najbolj rizična skupina • Med mladimi poraba alkohola narašča (ESPAD) • 2003: 27,3 % dijakov in 18,5 % dijakinj že pijanih pri starosti 13 let in manj • 2003: Le 7,3 % dijakov in 9,3 % dijakinj še nikoli v življenju ni pilo alkohola • 2003: Več kot 40-krat v življenju je pilo alkohol kar 32,2 % dijakov in 18,1 % dijakinj, starih 15 ali 16 let • 2005 (HBSC): Povprečna starost ob prvem zaužitju alkohola pri fantih 12,8 let, pri dekletih pa 13,3 let

  5. Posledice pitja alkohola in alkoholizma v Sloveniji (1) • Več kot 1/3 odraslih moških in približno 10 % odraslih žensk je rizičnih pivcev • Približno 10-15 % odraslih je alkoholikov • Zaradi ciroze jeter umre 38,9 odraslih na 100.000 prebivalcev, starejših od 15 let • Zaradi samomorov (povezanih z alkoholom) umre 33,0 odraslih na 100.000 prebivalcev, starejših od 15 let

  6. Posledice pitja alkohola in alkoholizma v Sloveniji (2) • 5 psihiatričnih bolnišnic s programi zdravljenja alkoholizma (LJ, Ormož, Vojnik, Begunje, Idrija) • 2004: 3.950 primerov hospitalizacije in 91.278 bolnišničnih dni zaradi alkoholizma (4,2 % vseh bolnišničnih dni v RS) • Povprečno trajanje hospitalizacije je v letu 2004 znašalo 23,6 dni • Ambulantno zdravljenje (MB), društva AA, klubi (o)zdravljenih alkoholikov, t.i. Rugljev program

  7. Posledice pitja alkohola in alkoholizma v Sloveniji (3) • Leta 2004 je neposredno zaradi alkohola umrlo 466 oseb (2,5 % vseh smrti) • Najpogostejši vzroki: bolezen jeter, duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja alkohola in alkoholna kardiomiopatija • Leta 2004 je neposredno zaradi alkohola prezgodaj umrlo 327 oseb (7,0 % vseh prezgodnjih smrti) • Kar 3.524 (11,2 %) vseh prometnih nesreč so zakrivili alkoholizirani povzročitelji, več kot 1/3 povzročiteljev prometnih nesreč z najhujšimi posledicami (smrtjo) je pod vplivom alkohola, povprečna stopnja alkohola v krvi je leta 2005 in 2006 znašala 1,5 g/kg (3x več kot je dovoljeno)

  8. Posledice pitja alkohola in alkoholizma v Sloveniji (4) • Alkohol je bil leta 2004 zabeležen pri 75.698 kršitvah zakonov s področja prekrškov zoper JRM in varnosti cestnega prometa (11,5 % vseh kršitev JRM in CPP) – največ kršiteljev v starosti od 20 do 24 let, velika večina kršiteljev je moških • Leta 2004 je bilo zaradi kršitev JRM, CPP in prometnih nesreč do iztreznitve pridržanih 2.586 oseb, večinoma (94,7 %) moških – največ pridržanih je starih od 20 do 24 let • Leta 2004 je bilo storjenih 547 kaznivih dejanj z vsaj enim osumljencem pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog • Na CSD so v letu 2004 zaradi udeležbe alkohola obravnavali 20 otrok in mladostnikov z vedenjskimi in osebnostnimi težavami in 3.033 alkoholikov (54,7 % vseh obravnavanih odraslih). • V letu 2004 je imelo težave zaradi odvisnosti od alkohola 722 oseb (16,6 % vseh zaprtih oseb), 38 oseb – ukrep zdravljenja

  9. Ekonomski stroški • Leta 2005 je bilo neposredno zaradi alkohola 1.587 primerov začasne odsotnosti z dela (0,2 % vseh bolniških staležev), izgubljenih je bilo 89.509 koledarskih dni, ena začasna odsotnost z dela pa je v povprečju trajala 56,4 dneva = ocena stroškov znaša 3,5 milijonov € (2004) • Izguba prihodnjega zaslužka za prezgodaj umrle osebe zaradi alkohola znaša 58,8 milijonov € (2004)

  10. Ukrepi omejevanja porabe alkohola • Zakon o omejevanju porabe alkohola (2003) • Omejitve oglaševanja (Zakon o medijih in Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov, ki prihajajo v stik z živili iz leta 202) • Mreže zdravih šol in drugi programi (IVZ, MF) • Raziskavi ESPAD in HBSC • Fundacija “Z glavo na zabavo” (primer dobre prakse) • Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (ki od 1. januarja 2007 deluje v sklopu Direkcije RS za ceste pri Ministrstvu za promet)

  11. Politična orodja na nacionalni ravni • Zakon o omejevanju porabe alkohola (2003) • Zakon o medijih (2001) – prepoved oglaševanja • Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (2002) – omejeno oglaševanje • Resolucija o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa (2006) – vožnja/alkohol • Zakon o varnosti cestnega prometa (2004)

  12. Politična orodja na ravni WHO in EU • WHO: • Deklaracija o mladih in alkoholu (2001) • Evropski akcijski načrt na področju alkohola (2000-2005) • EU: • Strategija EU za podporo državam članicam pri zmanjševanju škode zaradi uživanja alkohola (2006) • Forum o alkoholu in zdravju (2007 – ustanovitev)

  13. Načrti za prihodnost • Priprava dveletnega akcijskega načrta (2007) • Imenovanje novega Sveta za alkoholno politiko • Obdobni načrti – vožnja/alkohol (ReNPVCP) • Mreža nevladnih organizacij s področja omejevanja porabe alkohola (skupni projekti) • Vključevanje lokalnih struktur v preventivno delo (multidisciplinarne skupine – npr. LAS)

  14. Predsedovanje Svetu EU • Evropski projekt “Building Capacity” (2007-2010) – sovpada s predsedovanjem Slovenije Svetu EU • 41 partnerskih organizacij, od tega 10 vseevropskih organizacij • Namen projekta: zmanjšati neenakosti med državami članicami in doseči cilje lizbonske strategije v smislu zmanjševanja socialne izključenosti zaradi škodljive rabe alkohola • Nadgradnja projekta “Bridging the Gap” • Nosilec projekta je IVZ RS

More Related