1 / 25

VRT

VRT. Vrt je urejen in obdelan prostor okoli hiše. Na njem lahko rastejo trava, okrasne rastline, drevesa, lahko gojimo različne vrtnine in sadje. Vrt intenzivno obdelujemo in tako pridelamo veliko vrtnin. Vrt je del človekovega doma. Ločimo različne tipe vrtov: Zelenjavni Okrasni Bivalni

hilde
Download Presentation

VRT

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. VRT

  2. Vrt je urejen in obdelan prostor okoli hiše. Na njem lahko rastejo trava, okrasne rastline, drevesa, lahko gojimo različne vrtnine in sadje. Vrt intenzivno obdelujemo in tako pridelamo veliko vrtnin.

  3. Vrt je del človekovega doma • Ločimo različne tipe vrtov: • Zelenjavni • Okrasni • Bivalni • Mešani

  4. Pojmi • VRTNINA je rastlina, ki jo za prehrano gojimo na vrtu. • INTENZIVNO OBDELOVANJE je obdelovanje, pri katerem uporabljamo veliko gnojil in pesticidov, da dobimo kar največji pridelek. • BIOVRTNARJENJE je pridelovanje vrtnin na naraven način, brez umetnih gnojil in pesticidov.

  5. pojmi • PESTICIDI so snovi, ki se v kmetijstvu uporabljajo za zatiranje škodljivcev, plevelov in rastlinskih bolezni.

  6. DELO NA VRTU • POMLAD: • prelopatanje prsti • gnojenje • sejanje in sajenje

  7. POLETJE: • zalivanje • gnojenje • uničevanje škodljivcev • pobiranje pridelka • tudi sajenje in saditev novih vrst vrtnin

  8. Jesen: • pobiranje pridelka

  9. ZIMA • vrt počiva

  10. ŽIVALI NA VRTU • Na vrtu živijo živali, ki: • se hranijo z rastlinami • se hranijo z živalmi • razkrajajo ostanke živih bitij.

  11. Rastlinojede živali imamo pogostokrat za vrtne škodljivce, ker zmanjšujejo količino pridelka. Jedo liste in podzemne dele rastlin. • Mesojede živali lahko zmanjšajo njihovo število v vrtu. • Razkrojevalci so pomembni za nastanek prsti.

  12. RAZMISLI in ODGOVORI 1. Ali je na vrtu več rastlinojedih ali več mesojedih živali? odg: na vrtu živi več rastlinojedih živali, ker je tam več hrane rastlinskega kot živalskega izvora. 2. Razloži, zakaj v času cvetenja paradižnika in fižola ni pametno vrta poškropiti z insekticidom proti ušem. odg: če vrt poškropimo z insekticidom, uničimo tudi žuželke, ki oprašujejo cvetove.

  13. 3. Opiši pomen deževnikov na vrtu. odg: deževniki rahljajo, mešajo in prezračujejo prst. Sodelujejo tudi pri nastajanju humusa iz odmrlih rastlinskih delov, zato močno izboljšajo rodovitnost prsti v vrtu.

  14. PRST • Prst nastaja s preperevanjem kamnin in razpadanjem odmrlih bitij in izločkov organizmov, ki živijo v tleh. • V prostorčkih med delci kamnin in humusa sta voda in zrak. • Prst je zmes organskih in anorganskih snovi. • Vrsta prsti je odvisna od kamnin, iz katerih je nastala. • Prst je lahko ilovnata, peščena, rjava, rdeča ali črna.

  15. KDAJ JE PRST RODOVITNA? • V rodovitni prsti so pomešani mineralni delci in humus. Čim več je humusa, tem bolj je rodovitna. • Prst, ki vsebuje veliko humusa, je rahla in zračna, v njej se zadržuje več vode. • Na vrtu povečamo rodovitnost prsti s tem, da ji dodajamo kompost.

  16. Pojmi: • PREPEREVANJE kamnin je krušenje in drobljenje kamnin predvsem zaradi zunanjih vremenskih sprememb. Pri tem nastaja prst. • HUMUS nastane v naravi pri razpadanju odmrlih organizmov in rastlinskih ostankov. • KOMPOST pripravimo z razkrajanjem kuhinjskih in vrtnih rastlinskih odpadkov.

  17. RASTLINE NA VRTU • Vrtnine gojimo zaradi prehrane. Največkrat jemo liste, plodove in podzemne dele rastlin, pri nekaterih pa tudi stebla in cvetove ter semena.

  18. NAMEN UPORABE VRTNIN Vrtnine uporabljamo v: • juhah • solatah • glavnih jedeh • prilogah • sladicah

  19. KOLOBARJENJE Vsaka rastlina črpa iz tal le tiste snovi, ki jih potrebuje. Zato na vrtu KOLOBARIMO. Vsako leto na isti gredici gojimo drugo vrsto zelenjave, zato da se snovi v prsti enakomerno izčrpajo.

  20. KOMPOSTNIK • Na vrtu pogosto naredimo kompostnik. V njem nastaja KOMPOST, ki je naravno gnojilo. Nastane z razkrojevanjem vrtnih in kuhinjskih odpadkov. • Razkrajanje odpadkov omogočajo razkrojevalci, to so bakterije in glive. V kompostniku se naselijo tudi drobne živali (deževniki, gliste, polži, mokrice). Pomembne so, ker drobijo, rahljajo in prezračujejo kompost.

  21. Kaj damo na kompostnik? • Ostanke zelenjave in sadja • Listje • Plevel • Lesni pepel • …

  22. RAZMISLI in ODGOVORI • Razloži, zakaj so v paradižniku semena, v redkvici pa jih ni. Odg: paradižnik je plod, redkvica pa je odebeljena korenina.

  23. 2. Od kod pridejo semena plevelov na gredico. Kako lahko zmanjšamo možnost, da bi na gredici zrastel plevel? odg: semena plevela prinese veter, zelo redko tudi kakšne manjše živali. Rast plevela lahko preprečimo tako, da vse majhne rastlinice plevela populimo ali pa gredico prekrijemo s folijo.

  24. RASTLINE ZA IZBOLJŠANJE OKUSA IN ZA ZDRAVJE • Začimbnica je rastlina, ki ima močan vonj ali okus, zato jo uporabljamo in gojimo kot začimbo. • Dišavnica je rastlina z izrazitim in prijetnim vonjem, ki jo uporabljamo za pridobivanje dišav in začimb. • Zdravilno zelišče je rastlina, ki v vseh ali samo nekaterih delih vsebuje zdravilne učinkovine.

More Related