1 / 57

VADBA SENIORJEV V VODI

VADBA SENIORJEV V VODI. Plavalna zveza Slovenije Fakulteta za šport Predavatelj: dr. Boro Štrumbelj. DEJAVNOSTI V VODI. ZA ZDRAVO POPULACIJO . TERAPEVTSKE OBLIKE VADBE V VODI. STANJE DANES: BAZENI SO POLNI. DEJAVNOSTI V VODI. VODNA AEROBIKA (AQUAEROBIKA) VODNI FITNES (AQUAFITNESS)

holli
Download Presentation

VADBA SENIORJEV V VODI

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. VADBA SENIORJEVV VODI Plavalna zveza Slovenije Fakulteta za šport Predavatelj: dr. Boro Štrumbelj

  2. DEJAVNOSTI V VODI ZA ZDRAVO POPULACIJO TERAPEVTSKE OBLIKE VADBE V VODI STANJE DANES: BAZENI SO POLNI

  3. DEJAVNOSTI V VODI • VODNA AEROBIKA (AQUAEROBIKA) • VODNI FITNES (AQUAFITNESS) • RAZNE OBLIKE IGER V VODI: VODNA KOŠARKA, ODBOJKA V VODI, MINI VATERPOLO • HIDROMASAŽA • SINHRONO PLAVANJE • PLAVANJE, …

  4. VSE DEJAVNOSTI LAHKO PRILAGAJAMO RAZLIČNIM STAROSTNIM SKUPINAM GLEDE NA NJIHOVE POTREBE IN ZDRAVSTVENO STANJE !!!

  5. ZA KOGA VADBA V VODI • PRIMERNA PRAKTIČNO ZA VSE POPULACIJE, POSEBEJ PA: • OSEBE S PREKOMERNO TELESNO MASO • OSEBE S PROBLEMI Z RAVNOTEŽJEM • REHABILITACIJA PO POŠKODBAH • OSTEOPOROZA • PSIHOLOŠKI STRES

  6. OSNOVE BIOMEHANIKE PLAVANJA

  7. Delitev sil, ki delujejo na telo v vodi po različnih kriterijih

  8. HIDROSTATIČNE ZAKONITOSTI

  9. HIDROSTATIČNE ZAKONITOSTI • Specifična masa telesa ali gostota telesa: • Telo lahko lebdi, potone ali plava na vodni gladini • Specifična masa vode na višini morja je 1 kg/dm3: • odvisna od sestave vode in njene temperature • Specifična masa telesa je od 0,93 do 1,07 kg/dm3: • odvisna od deleža posameznih tkiv telesa • odvisna od vdiha oz. izdiha • odvisna od starosti in spola

  10. HIDROSTATIČNE ZAKONITOSTI • Plovnost telesa: sposobnost mirujočega telesa, da se obdrži na vodni gladini. • Sila, ki deluje na potopljeni predmet in ga potiska gor, se imenuje sila VZGONA. • Arhimedov zakon: vsako telo potopljeno v vodi je navidezno lažje za težo izpodrinjene vode.

  11. HIDROSTATIČNE ZAKONITOSTI • Na vsako telo, ki je v vodi delujeta vsaj dve sili: • Sila teže, ki je enaka teži telesa (Fg) in kaže navpično dol; • Sila vzgona, ki je enaka teži izpodrinjene vode (Fvz) in kaže navpično gor. • Odvisno od velikosti teh dveh sil so možna tri stanja plovnosti: • Fvz < Fg  negativna plovnost. Telo se potopi. • Fvz > Fg  pozitivna plovnost. Telo se dvigne. • Fvz = Fg  uravnotežena plovnost. Telo lebdi v vodi pod vodno gladino.

  12. HIDRODINAMIČNE ZAKONITOSTI

  13. Komponente zaviralne sile: • Sila čelnega upora. Odvisna od: • položaja telesa • hitrosti premikanja • Sila upora vrtincev. Odvisna od: • viskoznosti in gostote vode • oblike in konstitucije plavalčevega telesa • gladkosti površine telesa • Sila upora valov • Sila upora trenja • Sila upora inercije UPOR= Kv2

  14. Delitev sil, ki delujejo na telo po različnih kriterijih

  15. Zavesljaj pod vodo kot lopatasto kolo

  16. Zavesljaj pod vodo kot ladijski vijak

  17. OSNOVNI PRINCIPI VADBE V VODI • SPECIFIČNA GOSTOTA • PLOVNOST • UPOR VODE • HIDROSTATIČNI PRITISK

  18. NEKATERE FUNKCIONALNE IN DRUGE REAKCIJE ORGANIZMA NA POTOPITEV V VODO • PLOVNOST (prevencija in rehabilitacija za osebe s prekomerno telesno maso in ortopedskimi problemi) • POVEČANJE “CARDIAC PRELOAD” (sprememba volumna krvi iz spodnjih ekstremitet v thorax (približno 500-800 ml pri odraslih)) • ZMANJŠANJE FREKVENCE SRCA (5-10 utripov/min) • ZMANJŠANJE DIHALNE KAPACITETE (cca. 5-10%) • POVEČANJE OSNOVNE PRESNOVE (To) • ZMANJŠANJE MIŠIČNEGA TONUSA (MED PLAVANJEM, ne med vadbo) • IZBOLJŠANJE RAVNOTEŽJA (zlasti pomembno za starejše ljudi) • VDIHOVANJE VLAŽNEGA ZRAKA (astma (pozor na klor (Cl)) • BLAGODEJNO VPLIVA NA PSIHO

  19. UGODNI VPLIVI VADBE V VODI (I.) • kontroliranje telesne mase in zgradbe • jača kosti spodnjega dela telesa in vezna tkiva • preprečuje oziroma blaži lažje depresije • pomaga pri zaščiti pred pojavom diabetesa pri odraslih • vpliva na vzdrževanje oziroma povečuje mišično moč • razvija se sočasno agoniste in antagoniste

  20. UGODNI VPLIVI VADBE V VODI (II.) • regulacijo krvnega pritiska • zmanjšuje nevarnost kardiovaskularnih bolezni • povečuje VO2 max in energijski nivo • zmanjšuje celotni holesterol in trigliceride • povečuje HDL (znan kot dober holesterol) • izboljšuje dihanje • izboljšuje delovanje srčnožilnega sistema

  21. INDIKACIJE S TERAPEVTSKEGA VIDIKA • BOLEČINA V MIŠICAH • EDEMI • MIŠIČNI SPASMI • POSLABŠANJE GIBALNEGA STATUSA • POSLABŠANA VZDRŽLJIVOST • PREKOMERNA TELESNA MASA

  22. VADBA SENIORJEV V VODI Definicija: Vadba v vodi za seniorje je pojavna oblika vadbe v vodi, primerna za starejše. Namenjena je tako starejšim, ki so relativno zdravi, kakor tudi tistim z zdravstvenimi težavami in omejitvami, nastalimi zaradi bolezni ali poškodb. Njen primarni cilj je ohraniti in izboljšati zdravje.

  23. Program seminarja • NEKATERE ANATOMSKE IN FIZIOLOŠKE • SPREMEMBE V ORGANIZMU POVEZANE S STAROSTJO • KAKO MOČNO, KAKO DOLGO, KOLIKOKRAT, KJE • ORGANIZACIJSKI VIDIKI VADBE • SESTAVA VADBENE ENOTE • PROGRAM VADBE: TEORETIČNO IN PRAKTIČNO

  24. OSNOVNI POJMI POVEZANI S STAROSTJO • Staranje je fiziološki proces, ki je določen v genetskem zapisu vsakega živega bitja (Ažman, 2001) in je neizbežna prihodnost vsakogar izmed nas. • Ločimo: • Primarno staranje: poteka naravno brez človeškega vpliva • Sekundarno staranje: povezano z boleznimi, vplivi okolja in posameznikovim načinom življenja • V sodobnem času med njima ni ostre ločnice.

  25. OSNOVNI POJMI POVEZANI S STAROSTJO • Za oceno začetka starosti iz športno medicinskega stališča sta odločilna dva trenutka: - začetek postopnega upadanja posameznih gibalnih sposobnosti, - pojav značilnih sprememb na nekaterih vitalnih organskih sistemih, ki vplivajo na zdravstveno stanje

  26. OSNOVNI POJMI POVEZANI S STAROSTJO • LOČIMO: • Kronološka starost: podatek o starosti človeka glede na koledarska leta. • Biološka starost: je realnejši pokazatelj starosti, čeprav težko merljiv, ki ga gerontologi (strokovnjaki, ki proučujejo staranje) ocenjujejo z metaboličnimi, funkcionalnimi in strukturnimi spremembami v organizmu.

  27. PSIHOSOCIALNI VIDIKI VADBE SENIORJEV V VODI

  28. KDO JE STAR? • Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) uvršča med starostnike ljudi nad 65. letom. Med starejše ljudi uvršča tiste med 60. in 74. letom, med stare ljudi tiste preko 75. let.

  29. ZAKAJ VADBA ZA SENIORJE CILJI VADBE • ZA ZDRAVJE VADEČIH • IZBOLJŠANJE TELESNIH IN UMSKIH SPOSOBNOSTI VADEČIH • IZBOLJŠANJE POČUTJA • POPESTRITEV VSAKDANJIKA •  = IZBOLJŠANJE KVALITETE ŽIVLJENJA

  30. KJE? • VADBA SE ODVIJA V VSEH RAZVITIH DRŽAVAH • V TELOVADNICAH, NA BAZENIH, V NARAVI • RAZLIKA VODA - SUHO

  31. NEKATERE ANATOMSKE IN FIZIOLOŠKE SPREMEMBE V ORGANIZMU POVEZANE S STAROSTJO

  32. Slika 1.: Variacije v nekaterih statičnih in dinamičnih funkcijah s starostjo. Vrednosti 25 letnih oseb predstavljajo 100 %; za starejše osebe so srednje vrednosti predstavljene kot odstotek vrednosti 25 let starih oseb

  33. MAKSIMALNA AEROBNA MOČ Slika 2. prikazuje vrednosti maksimalne porabe kisika med vadbo na bicikelergometru. Slika 3. prikazuje srednje vrednosti maksimalne porabe kisika izražene v ml/kg/min. Prikazane so vrednosti za enake osebe kot na prejšnji sliki.

  34. SPREMEMBE V MOČI IN POSAMEZNIH MIŠIČNIH SKUPINAH KOT POSLEDICA STARANJA Slika 5.: Treniranost moči kot odstotek maksimalne treniranosti pri moških. moški ( ____ ); ženske ( ----- ) Slika 4.: Maksimalna moč pri stisku roke. moški ( ____ ); ženske ( ----- )

  35. Slika 6.: Število sklecev aktivnih () in neaktivnih () oseb v športu (n = 864). moški ( ____ ); ženske ( ----- ) Slika 7.: Število dvigov nog v 30 sekundah aktivnih () in neaktivnih () oseb v športu (n = 864). moški ( ____ ); ženske ( ----- )

  36. Slika 8.: Mišice, ki so nagnjene k mišični atrofiji in s tem postanejo šibkejše: 1, m.scalenus, m. longus colli, m. rectus capitis ant.; 2, m. obliquus abdominis, m. rectus abdominis; 3, m. vastus medialis, lateralis, intermedius; 4, m. trapezius; 5, m. gluteus maximus et medius.

  37. Slika 9: Zmanjšanje maksimalne frekvence srca s starostjo, in frekvenca srca med submaksimalno obremenitvijo.

  38. KAKO MOČNO, KAKO DOLGO, KOLIKOKRAT, KJE

  39. Določitev trenažne cone: 220 - LETA STAROSTI = X X x npr. 0,6 oziroma 0,7 = trenažno območje V VODI = - 5 do 10 utripov/min KARVONENOVA FORMULA: 220 - LETA STAROSTI = MFS (MFS – FSmir) x želena intenzivnost + FSmir V VODI = - 5 do 10 utripov/min

  40. Doziranje intenzivnosti obremenitve: Povišanje oziroma zmanjševanje hitrosti izvedbe gibanja Povečanje oziroma zmanjšanje površine uporabljenih rekvizitov SLABOST: NEZMOŽNOST NATANČNEGA DOZIRANJA OBREMENITVE

  41. SIGNALI ZA ZMANJŠANJE INTENZIVNOSTI OBREMENITVE MED VADBO: • vrtoglavica ali rahel glavobol • poudarjeno lovljenje sape • slabost ali bruhanje • neodločnost

  42. PRIMER FIZIOLOŠKEGA ODGOVORA NA VODNO AEROBIKO PRI RAZLIČNIH INTENZIVNOSTIH VADBE (1.)

  43. PRIMER FIZIOLOŠKEGA ODGOVORA NA VODNO AEROBIKO PRI RAZLIČNIH INTENZIVNOSTIH VADBE (2.) (visoka intenzivnost v globoki vodi)

  44. KOLIKOKRAT TEDENSKO NAJ VADIMO • odvisno od potreb in navodil zdravnika in ostalih dejavnosti zunaj vode • skupno potekala 3 do 4 krat tedensko • v vodi naj bi bila vadba vsaj 1 do 3 krat tedensko, z vidika rehabilitacije pa tudi vsak dan. • KJE NAJ VADIMO • v bazenih (pokritih ali odkritih) ali v morju in jezerih, v toplicah, skratka povsod, kjer so za to potrebni pogoji • voda naj bi bila kar najbolj čista • njena temperatura pa med 26 in 30 stopinjami, za terapijo pa med 33 do 37 stopinjami

  45. ŠTEVILO VADEČIH V SKUPINI • 8 do 12 vadečih na 1 vaditelja , ki se lahko samostojno gibljejo v vodi, odvisno od velikosti bazena. • v primeru omejene sposobnosti gibanja vadečih v vodi pa naj bi vsak vadeči imel svojega asistenta.

  46. REKVIZITI I. Vadba naj bi potekala ob glasbi, vadeči pa naj uporabljajo različne žoge, balone, plastične ročke narejene za vadbo v vodi, plavajoče blazine, frisbije, plavalne deske, valjčke, potapljajoče obroče... S tem se doseže večja raznolikost vadbe in preprečuje monotonost.

  47. REKVIZITI II.

  48. SESTAVA VADBENE URE • Vadbena ura naj bi trajala 45 do 60 minut. • Sestavljajo jo trije sklopi: • ogrevanje v trajanju od 10 do 15 minut • glavni del, kjer izvajamo vaje s premagovanjem lastne teže, s premagovanjem upora, igre, itd. (30 minut) • umirjanje v trajanju 5 do 10 minut na koncu ure.

  49. Ogrevanje: • prosto plavanje z nizko do zmerno intenzivnostjo • rahel tek v plitvem delu • rahel tek s pomočjo pasov v globoki vodi

  50. Glavni del: • Načini izvajanja vaj: posamezno, v parih, v skupini • Glede na rekvizite: brez, s pomočjo partnerja, z rekviziti (vsakdo izbere rekvizite in dela glede na svoje sposobnosti in potrebe!!!)

More Related