Ravni razumevanja

1. Ravni razumevanja Po Pečjak

2. Bralno razumevanje • Razumevanje pojmujemo kot aktiven proces, v katerem skuša bralec interpretirati, kar je prebral (=z “mostom” povezati nove informacije s tistimi, ki jih že ima). • To je proces integriranja novih informacij v obstoječo miselno shemo.

3. RAVNI RAZUMEVANJA IN STRATEGIJE BRANJA • ali • kaj potem, ko otroci že znajo brati?

4. Vsako besedilo je mogoče razumeti bolj ali manj! • Raven besednega razumevanja • Interpretativno razumevanje ali RAZUMEVANJE S SKLEPANJEM • KRITIČNO, USTVARJALNO, UPORABNO RAZUMEVANJE

5. Raven besednega razumevanja • Učenci lahko odgovarjajo le na vprašanja nižje ravni, ki so vezana le na njihov SPOMIN • Vprašanja se lahko nanašajo na: • Posameznosti (specifična dejstva, podatki, termini) • Kategorije, klasifikacije, postopke • Obče pojme, načela, teorije, definicije, (če zahteva vprašanje le reprodukcijo brez globljega razumevanja).

6. Največkrat ta SPOMINSKA VPRAŠANJA sprašujejo po podrobnostih. Pogosto se začenjajo z vprašalnicami: • kdo • kdaj • kateri • koliko • kaj je to

7. Interpretativno razumevanje ali razumevanje s sklepanjem Bralec: • dojame bistvo (zna oblikovati jasno sliko o osrednjih problemih v besedilu) • dojame povezanost med posameznimi deli besedila in jih zna razložiti • zna sklepati in presojati na podlagi podatkov v besedilu (in napovedati kasnejše dogodke) .

8. Vrste sklepanja: • IMPLICITNO SKLEPANJE ( = zajeto iz samega besedila) • ELABORATIVNO SKLEPANJE (=povezovanje besedilne informacije s predhodnim znanjem) • REDUKTIVNO SKLEPANJE (zlasti pri daljših besedilih) bralec uskladišči samo določene informacije.

9. VPRAŠANJA zahtevajo od učencev: • nekaj, kar jim je sicer že znano, povedo s svojimi besedami • povedo glavne misli • nadaljujejo začeto misel… • predlagajo rešitve • napovejo posledice • razčlenijo besedilo…

10. Tretja raven razumevanja: KRITIČNO, USTVARJALNO, UPORABNO RAZUMEVANJE Učenec je sposoben: • preoblikovati daljše besedilo v krajšo obliko • obnoviti besedilo s svojimi besedami • prevesti rezultate iz enega jezika v drugega (iz tabele v verbalno obliko, miselni vzorec v besedilo • uporabljati podatke pri reševanju novih problemov

11. odkriti argumente, ki bi upravičili stališče avtorja v besedilu • analizirati domneve, ki jih avtor v besedilu ni eksplicitno navedel (= brati med vrsticami) • oceniti veljavnost izjav v besedilu (je res ali ni) • povezati ideje iz besedila z lastnim znanjem in pričakovanjem • na podlagi podatkov iz besedila oblikovati novo zgodbo z drugačno vsebino

12. VPRAŠANJA: • konvergentna ali divergentna • vendar kažejo na ustvarjalnost učenca pri branju

13. Ravni razumevanja pri učencih • Raven samostojnega branja • Raven, ki jo omogoča pouk • Frustracijska raven branja

14. Raven samostojnega branja • otroci dobro berejo brez pomagal, vokalizacije, subvokalizacije • in kažejo dobro razumevanje bralnega gradiva GLASNO BRANJE: • enakomeren ritem branja in ton, ki posnema naraven govor • 99 % točnost • dovoljene manjše napake (izpust črke, besede, zamenjava črke, besede), kar pa ne vpliva na pomen besedila.

15. RAZUMEVANJE • 90% točnost pri odgovorih na vprašanja s prve, druge in tretje ravni. To pomeni, da, mora biti otrok sposoben: • slediti zaporedju dogodkov v besedilu • ugotoviti v kakšnem odnosu so manj bistvene informacije do ključnih informacij v besedilu • ugotoviti podobnosti in razlike med posameznimi deli besedila • razumeti strukturo in organizacijo besedila • informacije iz besedila povezuje s predznanjem

16. RAVEN, KI JO OMOGOČA POUK • Glasno branje • 95 – 98% točnost • pojavljajo se manjše napake • manjše predznanje in manjši besedni zaklad zmanjšujeta točnost • zamenjevanje besed (»napačne besede« se pomensko ne vklapljajo več v smiselno celoto) • samokorekcija, kar kaže, da si pomagajo pri razumevanju s kontekstnim ključem • kvaliteta pri drugem glasnem branju je bistveno večja kot pri prvem

17. RAZUMEVANJE • 75-89% točnost • povezovanje bralčevega predznanja z informacijami iz besedila • dobro razumevanje pri odgovarjanju na vprašanja in obnavljanju • iz obnove je razvidno, da otroci obnavljajo tudi manj bistvene dele besedila • možnost manjših napak pri interpretaciji • ZA TEGA OTROKA JE POMEMBNO, DA RAZVIJAMO NJEGOVE BRALNE STRATEGIJE!!!

18. Frustracijska raven branja • Otrok je ob branju frustriran (napetost, stres), kar je posledica slabe tehnike branja in nerazumevanja prebranega. • Otrok uporablja vidna pomagala • Vokalizacija in subvokalizacija

19. GLASNO BRANJE • Branje je neritmično in počasno • Učenci berejo besedo za besedo, namesto da bi brali skupine besed • Izpuščajo in zamenjujejo besede, pri čemer spreminjajo pomensko in skladenjsko sliko besedila • Napak pri branju se pogosto ne zavedajo (in jih le redko sami popravljajo)

20. RAZUMEVANJE • 50% ali manjše • Pogovor pred branjem kaže na šibke govorne sposobnosti in majhen besedni zaklad • Obnove so nepopolne in pomanjkljive • Dele besedila otroci sicer obnovijo, vendar obnovljeni deli niso v časovnem (logičnem) zaporedju. • Pomnjenje je šibko • Pri razumevanju prebranega si otroci ne pomagajo s kontekstnim ključem

21. BRALNE STRATEGIJE • Levin: pojem bralna strategija se nanaša na vsa pomožna gradiva in učne aktivnosti, ki imajo za cilj izboljšati predelavo besedila. • Reynolds, Werner: Učna strategija označuje serijo najrazličnejših poti, s katerimi se učenec približa učnemu gradivu. • Pečjak: "Bralna strategija označuje najbolj racionalno pot oziroma način za pristop k bralnemu gradivu.