1 / 22

MOTNJE HOJE VIŠJEGA REDA

MOTNJE HOJE VIŠJEGA REDA. prirejeno po John G. Nutt Vid Zgonc. Koncept delovanja CŽS v nivojih (Hughlings Jackson, 1932) nižji nivo: mišica, motonevron, zadnji stebrički, labirint, oko medenična hoja, padajoče stopalo (peronelana, petelinja), ataktična, “weaving gait”, “cautious gait”

inigo
Download Presentation

MOTNJE HOJE VIŠJEGA REDA

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. MOTNJE HOJE VIŠJEGA REDA prirejeno po John G. Nutt Vid Zgonc

  2. Koncept delovanja CŽS v nivojih (Hughlings Jackson, 1932) • nižji nivo: mišica, motonevron, zadnji stebrički, labirint, oko • medenična hoja, padajoče stopalo (peronelana, petelinja), ataktična, “weaving gait”, “cautious gait” • srednji nivo: primarna motorična skorja (kortikospinalna proga), bazalni ggl., mali možgani, deblo • spastična hoja, hemiparetična, bradikinetična, distonična, horeatična, cerebelarna • višji nivo: motnje hoje, ki jih ne moremo razložiti z okvaro na nižjem ali srednjem nivoju, apraksija hoje (motorična, senzorična) • prefrontalna skorja • subkortikalne poti, talamus, bazalni ggl. – indirektne povezave s prefrontalno možgansko skorjo • parietalna skorja september 2007

  3. september 2007

  4. druge možnosti motnje hoje • “multifaktorska” motnja hoje • subklinična motnja na nižjem ali srednjem nivoju • okvara centralnih vestibularnih poti, vermisa in struktur možganskega debla • ki se kaže z motnjo hoje zaradi motnje ravnotežja • ni jasne klinične slike, ki bi kazala na okvaro teh struktur september 2007

  5. Motnje hoje višjega reda • motnja izvršitve naučenih gibalnih in ravnotežnih odgovorov • ki jih ne moremo pojasniti s: šibkostjo, motnjo tonusa, primarno senzorično okvaro, motnjo koordinacije, nehotenimi zgibki, motnjo pozornosti in razumevanja. • apraksija hoje ? (Geschwind 1975) • motnja motoričnega programa !!! • motnja senzorične integracije • senzorični ali motorični neglekt • izguba dostopa do avtomatičnih programov na nižjem nivoju • motnja pozornosti • motnja uvida/kognitivni upad september 2007

  6. Motnje hoje višjega reda • 1. zaradi motnje gibanja (locomotion) • hrbtenjača – deblo – hemisferi • 2. zaradi motnje ravnotežja (balance) • deblo – višji centri • ni nujno, da je vzrok kortikalna patologija ! • lahko gre za subkortikalne lezije, ki posredno vplivajo na pre/frontalno skorjo • talamus, bazalni gangliji in njihove povezave s skorjo september 2007

  7. Motnje hoje višjega reda zaradi motnje gibanja september 2007

  8. 1. Zamrznitev (freezing) • D.D. • ozko/normo-tirna hoja: Mb. Parkinson • širokotirna: parkinsonizem plus ali multiinfarktna etiologija • 1. nezmožnost iniciacije hoje Več oblik: • negibnost, “frozen”, “fixed to the spot” • EMG: ni aktivacije mišic (Mb. Parkinson) • izmenični tremor nog • izmenična fleksija enega kolena in ekstenzija drugega, kratek, 5-10 sek., normotirna (Mb. Parkinson) • “slipping clutch” gait • začne z majhnimi koraki, ki so nato vse daljši, pretirano nagibanje vstran, nihanje rok, širokotirna (vaskularno, multiinfarktno stanje, drobne subkortikalne lezije) • 2. prekinitev hoje zaradi motnje (vprašanje, vizualna ovira na tleh, obračanje, prehod skozi vrata) • ista motnja je lahko v pomoč • mehanizem: • hoja pride pod zavestno kortikalno kontrolo – zakaj ? • okvara podzavestnega dostopa do motoričnih programov = diskonekcijski sindrom september 2007

  9. 2. Marche a petits pas • klinična slika: • stereotipna ! • kratki koraki • širokotirna • obračanje v bloku • minimalni freezing • ravnotežje blago do zmerno prizadeto • patologija: • subkortikalne ishemične lezije, hidrocefalus • frontalna hoja ? neustrezen izraz, lezija ni nujno frontalno • apraksija hoje ? neustrezen izraz, ker apraksija ni stereotipna, ampak bizaren vzorec, • prava motnja motoričnega programa – apraksija ravnotežja september 2007

  10. 3. Previdna (cautious) hoja • klinična slika: • nespecifična • počasna • kratki koraki • normotirna ali minimalno širša • obračanje v bloku • brez freezinga • minimalno moteno ravnotežje • vzrok: • vpliv večih faktorjev (starost, vid, sluh, infekt,...) • mehanizem: • senzori-motorična motnja • lahko preide v pravo motnjo hoje (zamrznitev, marche a petits pas) september 2007

  11. 4. Brezbrižna (careless) hoja • klinična slika: • ni značilnega vzorca • povezana s padci • vzrok: • motnja pozornosti • neprimerna oblačila, obutev • neuvidljivost (demenca) • soobolevnost (infekt sečil, dihal) • centralno delujoča zdravila • lezija: • nedominantni parietalni reženj (senzorične motnje, neglekt, impulzivnost, motnje vedenja) september 2007

  12. 5. Psihogena hoja • lahko posnema vzorec druge motnje hoje • lahko bizaren vzorec • Kako prepoznamo? • razdražljivost • nekonzistentnost • drugi psihogeni znaki • psihiatrične motnje september 2007

  13. Motnje hoje višjega reda zaradi neravnotežja september 2007

  14. 1. Lateral pusher syndrome(sindrom odrivanja vstran) • klinična slika: • bolnik se aktivno odriva v smer pareze (kontralateralno od lezije) • pri tem lahko pade • lezija: • nedominantni parietalni reženj • talamus (pogosteje nedominantna stran) • mehanizem: • motnja orientacije telesa v gravitacijskem polju • disociacija dveh sistemov • motnja posturalne vertikalnosti (graviceptorji trupa) • ohranjena vidna vertikalnost (vestibularni sistem) september 2007

  15. “Lateral pusher” sindrom september 2007

  16. RBD- right side brain damage september 2007

  17. september 2007

  18. 2. Posterior pusher syndrome(sindrom odrivanja navzad) • klinična slika: • bolnik se aktivnoodriva navzad • ni zmožen samostojne stoje • lezija, patologija: • difuzno kortiko-subkortikalno (demenca) • mehanizem: • lažna orientacija telesa v antero-posteriorni smeri • (dezinhibicija posturalnega odgovora možganskega debla) september 2007

  19. 3. Drifting astasia • indiferentnost do posturalne vertikalnosti • klinična slika: • bolnika pasivno vleče vstran ali navzad med sedenjem ali med stojo, ne da bi se temu upiral • ponavadi pade “kot klada” (like a “falling tree”) • praktično nobenega napora ne vloži v to, da bi preprečil padec • ohranjen normalen tonus trupa med padanjem • včasih zapoznel poskus, da bi se poravnal v pokončni položaj • lezija, patologija: • vaskularna lezija v talamusu ali v lentikularnem jedru • talamična ali lentikularna astazija • PSP • napredovala faza parkinsonizma • mehanizem: neglekt september 2007

  20. 4. Balance disorganization(Dezorganizacija ravnotežja) • star izraz: frontalna ataksija, apraksija hoje, frontalni in subkortikalni sindrom neravnotežja • klinična slika: • bolnik uporablja biomehansko nemogoče strategije (položaji nog, ki fizično ne omogočajo hoje, bizarni položaji) • ni stereotipna • apraksija ravnotežja - neravnotežje prevlada nad nezmožnostjo gibanja • aksialna ali trunkalna apraksija • drugačna motnja kot apraksija udov (anatomska lezija je drugje v možganih) • klinično ne najdemo apraksije udov • lezija: • ni specifično hemisferna (za razliko od apraksije udov, kjer je lezija v levi hemisferi) • mehanizem: • odsotnost ali popačenje normalnih posturalnih odgovorov september 2007

  21. 5. Padci povezani s hotenimi akcijami • teoretični vzorec, ki klinično še ni jasno opredeljen • lezija: • frontalni reženj • mehanizem: • izguba anticipatornih posturalnih refleksov september 2007

  22. september 2007

More Related