1 / 21

Predmet: METODOLOGIJA DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA Izvajalec: Dr. Janez Mayer

Predmet: METODOLOGIJA DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA Izvajalec: Dr. Janez Mayer. 3. Metodologija družboslovnega raziskovanja. Vprašanje znanstvenosti družboslovja. PO PO

isaura
Download Presentation

Predmet: METODOLOGIJA DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA Izvajalec: Dr. Janez Mayer

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. Predmet: METODOLOGIJA DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA Izvajalec: Dr. Janez Mayer

  2. 3. Metodologija družboslovnega raziskovanja

  3. Vprašanje znanstvenosti družboslovja PO PO ZGLEDU ZGLEDU NARAVOSLOVJA HUMANIZMA FENOMENO- LOGIJA Spoznavati subjektivne pomene. INTERAKCIO- NIZEM Razumeti družbeno delovanje, iskati vzroke. POZITIVIZEM Raziskovati, kar lahko neposredno objektivno izmerimo. Kvantitativne metode Kvalitativne metode

  4. Pozitivizem -Auguste Comte (1798 – 1857) • sociologija = socialna fizika • aplikacija metod in predpostavk naravoslovnih znanosti na družboslovje • implikacije za raziskovanje v humanističnih znanostih: • razvoj družbe temelji na nespremenljivih zakonih, ki veljajo tako v naravi in družbi; • vedenje ljudi lahko objektivno merimo; • merjenje omogoča sklepanje o vzrokih in posledicah.

  5. Značilnosti pozitivizma • pomembno je vedenje ljudi, ki ga lahko opazujemo neposredno • dejavniki kot so čustva, motivi itd. za pozitiviste niso relevantni • pozitivisti zagovarjajo uporabo statističnih podatkov za klasifikacijo družbenih dejstev • iskanje korelacij med družbenimi dejstvi • iskanje vzročnih zvez

  6. Kvantitativna, pozitivistična metodologija – (É. Durkheim, 1858-1917) • družbena dejstva kot stvari • institucije • sistemi verovanj... • uporaba statističnih podatkov • ugotavljanje vzrokov in funkcij • rezultat: zakonitosti o človeškem vedenju • laboratorijski in terenski eksperiment • primerjalna metoda

  7. Kvantitativna, pozitivistična metodologija - É. Durkheim • Osnovno metodološko pravilo: družbena dejstva opazujemo kot stvari, opazujemo jih neposredno in jih objektivno merimo • Durkheimovo pojmovanje družbe: • družba ni seštevek posameznikov, ki vsak zase delujejo s specifično psihologijo in duševnim stanjem • s posamezniki upravlja kolektivna zavest

  8. Interpretativna, kvalitativna metodologija – (Max Weber (1852-1937) • zbiranje in uporaba kvalitativnih podatkov • razumevanje motivov • simbolični interakcionizem: posameznik se ne odziva na dražljaje, temveč na njihove interpretacije • fenomenologija: ugotavljanje vzrokov nemogoče; klasifikacije le subjektivne

  9. Raziskava kot komuniciranje in reševanje problemov (po Ackoffu, 1953)

  10. Raziskava kot krog spoznavanja(po Wallacu)

  11. Model družboslovne raziskave(Ragin, 1994)

  12. Strategija izbire metode veliko kvalitativna metoda primerjalna metoda število značilnosti primerov (spremenljivk) kvantitativna metoda veliko malo število primerov (enot)

  13. Raziskovalni proces • Opis praktičnih (teoretičnih) okoliščin, zaradi katerih je raziskava potrebna • Problem raziskave • Predvidena metoda • Predvideni rezultati • Roki izvedbe • Predvidena sredstva (kadri, denar)

  14. Opredelitev problema • Problem= iskanje rešitve problema = situacija, ko se moramo odločiti med več možnosrmi, pa ne vemo, katera je prava (= bo imela zaželene posledice) • Formuliranje problema= analiza sestavin problema, da bi ugotovili, kakšne informacije potrebujemo in kakšne so posledice možnih ugotovitev • Zapisraziskovalnih vprašanj in hipotez

  15. Zapis problema • Slabo vprašanje: Kje je največ nenadomestljivih ljudi? • Možni odgovori: V politiki, med vodilnimi, na pokopališču • Preformuliranje vprašanja: Ali so nenadomestljivi ljudje med starši, med prijatelji, med kolegi, med vodji? • Hipoteza:V dobri organizaciji ni nenadomestljivih ljudi.

  16. Primeri hipotez • Neoperacionalna: • H: Delo kluba je bilo uspešno. • Operacionalna: • H1: V treh letih delovanja kluba je število članov stalno naraščalo. • H2: V treh letih delovanja kluba se je povečalo število dejavnosti.

  17. Primeri hipotez • Neoperacionalna: Udeležba na seminarju o aidsu jeugodno vplivalana študente. • Operacionalna: Študentje, ki so se udeležili seminarja o aidsu, sodosegli statistično pomembno višji rezultat na testu poučenosti o aidsukot primerljiva skupina študentov, ki se seminarja niso udeležili.

  18. Raziskovalni načrt • Formuliranje problema • Izdelava idealiziranega načrta • Opredelitev spremenljivk in izdelava merskih instrumentov • Opredelitev enot raziskovanja in načrt vzorčenja • Načrt statistične analize • Načrt zbiranja podatkov • Časovno-terminski načrt

  19. Tipi družboslovnega raziskovanja • Opisno (deskriptivno) raziskovanje: Opis stanja na nekem področju. • Vprašalnik (anketa): kadar želimo zbrati veliko število podatkov (s širšega geografskega območja) v kratkem času. Vprašanja o statusu, ravnanjih, stališčih, znanju. Pisemska, telefonska, spletna a. • Intervju: bolj oseben kot anketa. Lahko razlaga vprašanj in dodatna vprašanja. Osebni, telefonski. • Normativno raziskovanje: namen je izdelati norme npr. za teste, ločeno po spolu, starosti, izobrazbi idr. • Študij primera (case study): podrobno preučevanje posameznika (tudi manjše skupine, organizacije). Pogosto v medicini, psihologiji, sociologiji.

  20. Tipi družboslovnega raziskovanja • Opisno (deskriptivno) raziskovanje: • Analiza vsebine/dokumentov:Pogosto pri preglednih člankih, v zgodovinskih študijah npr. merjenje prostora ali časa, posvečenega posameznim dogodkom v medijih; ugotavljanje pogostosti uporabe statističnih metod v znanstvenih revijah. • Razvojne študije:preučevanje (ločenega in medsebojnega) vpliva učenja in osebnostnega razvoja na dosežke. • Korelacijske raziskave:korelacije-povezave (soodvisnosti) med spremenljivkami, npr. pojasnjevanje ali napovedovanje dosežkov ali obnašanja na osnovi napovedi.

  21. Primeri • Kompetence za študij • Profil študentov FOV

More Related