ANDRAGOGIKA

1. ANDRAGOGIKA DEJAN.HOZJAN1@GUEST.ARNES.SI DOC. DR. DEJAN HOZJAN

2. PREVERJANJE ZNANJA PISNI IZPIT - 3 VPRAŠANJA (100 % CELOTNE OCENE) ŠTUDENT LAHKO NAPIŠE IN PREDSTAVI SEMINARSKO NALOGO O VŽU ALI POKLICNI IDENTITETI - 1 VPRAŠANJE MANJ NA IZPITU

3. NAVODILA ZA PISANJE FORMAT - A4 TIP PISAVE – TIMES NEW ROMAN VELIKOST PISAVE - 12 MEDVRSTIČNI RAZMIK - 1,5 VRSTIC OBSEG - OD 1. 000 BESED

4. NAVODILA ZA PISANJE CITIRANJE IN POVZEMANJE V OKLEPAJU NAVEDEMO: AVTORJEV PRIIMEK, NAVEDEMO LETNICO IZIDA DELO ZAPIŠEMO STRANI. NPR.: (GEDDERT, 1984, STR. 143-151) V SEZNAMU LITERATURE (NA KONCU SEMINARSKE NALOGE) NAVEDEMO: AVTORJEV PRIIMEK IN IME, LETO IZIDA (V OKLEPAJU), CELOTEN NASLOV NAVAJANEGA DELA ZAPIŠEMO V POMANJŠANIH VELIKIH ČRKAH, NAVEDEMO, ZA KATERO IZDAJO GRE, ZALOŽBO IN KRAJ. NPR.: GEDDERT, HEINRICH (1984). RECHT UND MORAL – ZUM SINN EINES ALTEN PROBLEMS, DUNCKER & HUMBLOT: BERLIN.

5. CILJI PREDMETA 1. SEZNANITEV Z OSNOVAMI ANDRAGOGIKE, ZLASTI S KONCEPTOM PERMANENTNEGA IZOBRAŽEVANJA IN VSEMI POSLEDICAMI, KI JIH IMA RAZVOJ TEGA KONCEPTA TAKO PRI SISTEMSKIH KOT PRI PRAKTIČNIH REŠITVAH ZNOTRAJ PROCESOV VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA. 2. USPOSOBITEV ZA NEPOSREDNO ANDRAGOŠKO DELO DO STOPNJE, DA SE LAHKO ŠTUDENTI VKLJUČUJEJO KOT IZVAJALCI V RAZLIČNE OBLIKE IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH.

6. SPLOŠNE KOMPETENCE 1. ZMOŽNOST UČINKOVITEGA KOMUNICIRANJA Z UČEČIMI IN RAZVIJANJA POZITIVNEGA ODNOSA DO UČENJA 2. ZMOŽNOST NAČRTOVANJA, IZVAJANJA IN VREDNOTENJA UČNEGA PROCESA 3. ZMOŽNOSTI RAZUMEVANJA SODOBNIH TEORETSKIH KONCEPTOV IZ PODROČJA IZOBRAŽEVANJA IN VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA IN ZMOŽNOST ANALIZE STROKOVNE LITERATURE IN DRUGIH VIROV 4. POZNAVANJE OSNOV SVETOVALNEGA DELA

7. PREDMETNO-SPECIFIČNE KOMPETENCE 1. ZMOŽNOST IZVAJANJA ANDRAGOŠKE DEJAVNOSTI 2. ZMOŽNOST PRENOSA TEORETSKIH KONCEPTOV V ANDRAGOŠKO PRAKSO 3. ZMOŽNOST UMEŠČANJA IN OVREDNOTENJA ANDRAGOŠKIH PROCESOV V RAZLIČNIH OKOLJIH 4. RAZVIJANJE IZOBRAŽEVALNE KOMUNIKACIJE V PROCESIH NEFORMALNEGA UČENJA

8. VSEBINA – 1. SREČANJE 1. VSEŽIVLJENJSKO IZOBRAŽEVANJE 2. ANDRAGOGIKA KOT IZOBRAŽEVALNA VEDA 3. ZGODOVINA IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH

9. VSEBINA – 2. SREČANJE 4. ZNAČILNOSTI IN DEJAVNIKI UČENJA ODRASLIH 5. ANDRAGOŠKI CIKLUS 6. OBLIKE IN METODE IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH

10. VSEBINA – 3. SREČANJE 7. POKLICNA IDENTITETA 8. VRSTE IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH 9. SVETOVANJE V IZOBRAŽEVANJU ODRASLIH

11. OBVEZNA LITERATURA • LIČEN, NIVES (2006). UVOD V IZOBRAŽEVANJE • ODRASLIH. FILOZOFSKA FAKULTETA: LJUBLJANA. 2. KRAJNC, ANA (1979). METODE IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH. DELAVSKA ENOTNOST: LJUBLJANA. 3. BELA KNJIGA O VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU V REPUBLIKI SLOVENIJI (1995). MŠŠ: LJUBLJANA.

12. OBVEZNA LITERATURA 4. MURŠAK, JANKO (1993). PROBLEMI POKLICNE SOCIALIZACIJE. V: POKLICNO IZOBRAŽEVANJE – PROBLEMI IN PERSPEKTIVE. ZI FF: LJUBLJANA. 5. JELENC KRAŠOVEC, SABINA (2003): ANDRAGOŠKO SVETOVALNO DELO. FILOZOFSKA FAKULTETA: LJUBLJANA. 6. VILIČ KLENOVŠEK, TANJA IN KLEMENČIČ, SONJA (2002). SVETOVANJE V IZOBRAŽEVANJU ODRASLIH: ORGANIZIRANOST, POGOJI IN NAČIN DELOVANJA. ANDRAGOŠKI CENTER SLOVENIJE: LJUBLJANA.

13. 1. VSEŽIVLJENJSKO UČENJE UVODNO VPRAŠANJE KAKŠNA JE VLOGA ANDRAGOGIKE PRI RAZVOJU KONCEPTA VSEŽIVLJENJSKO UČENJE?

14. 1. VSEŽIVLJENJSKO UČENJE IZHODIŠČE ZA RAZUMEVANJE VSEŽIVLJENJSKO UČENJE KOT PLATFORMA VSEŽIVLJENJSKO UČENJE KOT POVOD ZA RAHLJANJE IZOBRAŽEVALNEGA SISTEMA VDOR KAPITALA NA PODROČJE IZOBRAŽEVANJA (NPR. POKLICNO USPOSABLJANJE)

15. 1. VSEŽIVLJENJSKO UČENJE TEŽAVE PRI OBLIKOVANJU KONCEPTA POJEM Z IDEOLOŠKO KONOTACIJO RELATIVNO MALO EMPIRIČNIH RAZISKAV ZARADI DOLOČANJA KAZALNIKOV PREVLADOVANJE INTERPRETATIVNIH PRISTOPOV K RAZISKOVANJU

16. 1. VSEŽIVLJENJSKO UČENJE VZROKI ZA MNOŽIČNOST POSPEŠEN RAZVOJ: ZNANOSTI TEHNOLOGIJE GOSPODARSTVA KULTURE ZARADI INDUSTRIALIZACIJE

17. 1. VSEŽIVLJENJSKO UČENJE DEFINICIJA LONGWORTH-A IN DAVIES-A “VSEŽIVLJENJSKO UČENJE JE RAZVIJANJE ČLOVEKOVIH POTENCIALOV SKOZI TRAJEN PROCES, KI VZPODBUJA IN OMOGOČA POSAMEZNIKOM DOSEČI VSE POTREBNE VREDNOTE, SPRETNOSTI, ZNANJE IN RAZUMEVANJE, KI GA BODO POTREBOVALI V ŽIVLJENJU IN JIH HKRATI NAVDAJA S SAMOZAUPANJEM, KREATIVNOSTJO IN VESELJEM V VSEH VLOGAH IN V VSEH OKOLIŠČINAH.” (LONGWORTH IN DAVIES, 1996)

18. 1. VSEŽIVLJENJSKO UČENJE DEFINICIJA OECD-JA “TA POGLED NA UČENJE OBSEGA INDIVIDUALNI IN DRUŽBENI RAZVOJ VSEH VRST IN VSEH OBLIK – FORMALNO: V ŠOLAH, ORGANIZACIJAH ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE, INSTITUCIJAH TERCIARNEGA IZOBRAŽEVANJA IN IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH, IN NEFORMALNO: DOMA, NA DELU IN V SKUPNOSTI. GRE ZA ODPRT SISTEM, V OSPREDJU SO STANDARDI ZNANJA IN SPRETNOSTI, KI JIH POTREBUJEJO VSI, NE GLEDE NA STAROST. POUDARJA POTREBO PO PRIPRAVI IN MOTIVIRANJU ZA UČENJE OTROK V ZGODNJI MLADOSTI IN SKOZI VSE ŽIVLJENJE. PRIZADEVANJA SO USMERJENA V ZAGOTAVLJANJE MOŽNOSTI ZA PREUSPOSABLJANJE ALI DOPOLNJEVANJE ZNANJA ZA VSE, KI GA POTREBUJEJO, ODRASLE, ZAPOSLENE IN NEZAPOSLENE.” (OECD, 2004)

19. ZNAČILNOSTI 1. VSEŽIVLJENJSKO UČENJE 1. UČENJE V VSEH ŽIVLJENJSKIH OBDOBJIH 2. PRIDOBITEV TRDNEGA TEMELJNEGA ZNANJA IN MOTIVACIJE 3. RAZVIJANJE ŠIROKE PALETE ZNANJA IN SPRETNOSTI 4. URAVNOTEŽENOST FORMALNEGA, NEFORMALNEGA IN INFORMALNEGA UČENJA

20. RAZSEŽNOSTI VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA 1. VSEŽIVLJENJSKO UČENJE RAZSEŽNOST TRAJANJA (LIFELONG) RAZSEŽNOST ŠIRINE (LIFEWIDE)

21. FUNKCIJE (UNESCO, 1995) 1. VSEŽIVLJENJSKO UČENJE 1. LEARNING TO LIVE TOGETHER – UČENJE ZA SKUPNO ŽIVLJENJE 2. LEARNING TO KNOW – UČENJE ZA ZNANJE 3. LEARNING TO DO – UČENJE ZA DELO 4. LEARNING TO BE – UČENJE ZA OSEBNOSTNI RAZVOJ

22. 1. VSEŽIVLJENJSKO UČENJE TRIJE MODELI KULTURNI MODEL – VŽU KOT VREDNOSTNI SISTEM POSAMEZNIKA, CILJ UČENJA JE RAZVOJ POSAMEZNIKA KOT AVTONOMNEGA ČLOVEKA (NPR. SREDIŠČA ZA SAMOSTOJNO UČENJE) EKONOMSKO-TEHNIČNI MODEL – VŽU KOT SREDSTVO ZA GOSPODARSKI IN TEHNOLOŠKI RAZVOJ IN UČENJE KOT TRŽNA DEJAVNOST, UČENEC-UČITELJ KOT POTROŠNIK IN PROIZVAJALEC DRUŽBENI MODEL – VŽU KOT INŠTRUMENT DEMOKRACIJE IN AKTIVNEGA DRŽAVLJANSTVA

23. 1. VSEŽIVLJENJSKO UČENJE SINONIMI PERMANENTNO UČENJE NENEHNO UČENJE NEPRETRGANO UČENJE KONTINUIRANO UČENJE VSE ŽIVLJENJE POVEZANO UČENJE * RAZMERJE DO VSEŽIVLJENJSKEGA IZOBRAŽEVANJA

24. 1. VSEŽIVLJENJSKO UČENJE RAZMERJE MED VSEŽIVLJENJSKIM IN NADALJEVALNIM UČENJEM

25. 1. VSEŽIVLJENJSKO UČENJE RAZMERJE MED VSEŽIVLJENJSKIM IN NADALJEVALNIM UČENJEM “CONTINUING EDUCATION” KOT NADALJEVALNO IZOBRAŽEVANJE “CONTINUOUS LEARNING” KOT NADALJEVALNO UČENJE

26. 1. VSEŽIVLJENJSKO UČENJE RAZMERJE MED MODERNO IN POSTMODERNO MODERNA POSTMODERNA 1. MNOŽIČNO ENOTNO IZOBRAŽEVANJE ZA VSE ENAKO. 1. ODLOČITVE ZA IZOBRAŽEVANJE SPREJEMA POSAMEZNIK.

27. 1. VSEŽIVLJENJSKO UČENJE RAZMERJE MED MODERNO IN POSTMODERNO MODERNA POSTMODERNA 2. UČITELJ OZIROMA NAČRTOVALEC DOLOČA VSEBINE. 2. VSEBINE IZBIRA TISTI, KI SE UČI (NPR. OSEBNI UČNI NAČRT).

28. 1. VSEŽIVLJENJSKO UČENJE RAZMERJE MED MODERNO IN POSTMODERNO MODERNA POSTMODERNA 3. UČENJE ZA DELO IN Z JASNIMI CILJI. 3. UČENJE ZA PROSTI ČAS, ZA ZAPOSLJIVOST IN RAZLIČNE DRUŽBENE VLOGE

29. 1. VSEŽIVLJENJSKO UČENJE RAZMERJE MED MODERNO IN POSTMODERNO MODERNA POSTMODERNA 4. UČITELJ JE VIR ZNANJA IN PRENAŠA INFORMACIJE. 4. UČITELJ IŠČE VIRE ZNANJA, KI SO V OKOLJU.

30. 1. VSEŽIVLJENJSKO UČENJE RAZMERJE MED MODERNO IN POSTMODERNO MODERNA POSTMODERNA 5. UČENJE JE REAKTIVNO (ODGOVARJA NA PROBLEME). 5. UČENJE JE PROAKTIVNO.

31. 1. VSEŽIVLJENJSKO UČENJE RAZMERJE MED MODERNO IN POSTMODERNO MODERNA POSTMODERNA 6. POMEMBNA JE KOLIČINA ZNANJA IN INFORMACIJ. 6. POMEMBNO JE RAZUMEVANJE (SPRETNOSTI IN VREDNOTE).

32. 1. VSEŽIVLJENJSKO UČENJE RAZMERJE MED MODERNO IN POSTMODERNO MODERNA POSTMODERNA 7. UČNI PROCES JE TRANSMISIJA. 7. UČENJE JE PARTICIPATIVNA DEJAVNOST.

33. 1. VSEŽIVLJENJSKO UČENJE RAZMERJE MED MODERNO IN POSTMODERNO MODERNA POSTMODERNA 8. UČENJE JE RAZDELJENO NA ŽIVLJENJSKA OBDOBJA. 8. UČENJE JE VSEŽIVLJENJSKO

34. 1. VSEŽIVLJENJSKO UČENJE RAZMERJE MED MODERNO IN POSTMODERNO MODERNA POSTMODERNA 9. MAJHNE POTREBE PO ISKANJU POTREB ODRASLIH PO UČENJU. 9. SVETOVALNA DEJAVNOST NA PODROČJU UČENJA.

35. 1. VSEŽIVLJENJSKO UČENJE RAZMERJE MED MODERNO IN POSTMODERNO MODERNA POSTMODERNA 10. OSREDOTOČENOST NA UČNI NAČRT IN USPEH PRI OCENJEVANJU. 10. POUDAREK TUDI NA MOTIVACIJI, STRPNOSTI, VEČKULTURNOSTI ITD..

36. 1. VSEŽIVLJENJSKO UČENJE PRAVICA ALI DOLŽNOST ? RAZVITE DRŽAVE V 21. STOLETJU: KLJUB TEMU, DA VSEŽIVLJENJSKO UČENJE NI ČLOVEKOVA PRAVICA DE JURE, PA TEŽIJO K TEMU DA BI BILA DE FACTO VSEŽIVLJENJSKO UČENJE JE SOCIALNO-EKONOMSKA PRISILA IN NUJNOST (NPR. MEMORANDUM O VŽU)

37. 2. ANDRAGOGIKA UVODNO VPRAŠANJE KAKO ANDRAGOGIKA PRISPEVA K RAZVOJU VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA?

38. 2. ANDRAGOGIKA KOT IZOBRAŽEVALNA VEDA Koliko odraslih ljudi na svetu je nepismenih? Odg.: 900 milionov ali 18 % 2.Koliko dolarjev porabijo ZDA za vojsko? Odg.: 742 bilionov dollarjev ali 31,0 % proračuna 3.Koliko dolarjev porabijo ZDA za izobraževanje? Odg.: 52 bilionov dollarjev ali 2,2 % proračuna

39. 2. ANDRAGOGIKA KOT IZOBRAŽEVALNA VEDA OBLIKE ZRELOST BIOLOŠKA ZRELOST – ZRELOST ČLOVEŠKIH ORGANOV PSIHOLOŠKA ZRELOST – ZMOŽNOST PRESOJANJA, NADIZANJE ČUSTEV ITD. SOCIALNA ZRELOST – KOMUNIKACIJSKE IN INTERAKCIJSKE KOMPETENCE POKLICNA ZRELOST – IZBIRA POKLICA IN USPEH V POKLICU

40. 2. ANDRAGOGIKA KOT IZOBRAŽEVALNA VEDA KRITERIJI ZRELOSTI 1. MATERIALNA NEODVISNOST 2. EMANCIPACIJA VPLIVANJA OD STARŠEV 3. POKLIC 4. ŽIVLJENJSKO PARTNERSTVO

41. 2. ANDRAGOGIKA KOT IZOBRAŽEVALNA VEDA STAROSTNA OBDOBJE 1. OBDOBJE OTROŠTVA IN MLADOSTNIŠTVA (DO 20. LETA) VRTEC, ŠOLANJE, USPOSABLJANJE ODVISNOST OD ODRASLIH 2. OBDOBJE ZRELOSTI (OD 20. DO 60.) ZAPOSLITEV, DRUŽINA, SAMOSTOJNOST, ODGOVORNOST, MATERIALNE VREDNOTE, SOCIALNI STATUS, VRSTA SOCIALNIH VLOG

42. 2. ANDRAGOGIKA KOT IZOBRAŽEVALNA VEDA STAROSTNA OBDOBJE 3. OBDOBJE STARANJA (OBDOBJE PO 60. LETU) ZAMENJAVA SOCIALNEGA STATUSA NOVE NAVADE, OSAMLJENOST, DUHOVNE VREDNOTE, VEČJA OSEBNA SVOBODA

43. 2. ANDRAGOGIKA KOT IZOBRAŽEVALNA VEDA RAZLIKE MED VIZ OTROK IN ODRASLIH UČENJE ODRASLI SE HOČEJO UČITI, IMAJO IZKUŠNJE IN NAM NE VERJAMEJO VSEGA, KAR REČEMO, IMAJO SVOJE VREDNOTE, KI JIH NE IZOBLIKUJEMO PRINCIPI: PERMANENTNOSTI FUNKCIONALNOSTI DEMOKRATIČNOSTI PROSTOVOLJNOSTI RAZNOVRSTNOSTI IN DINAMIČNOSTI INTEGRIRANOSTI AKTIVNE UDELEŽBE

44. 2. ANDRAGOGIKA KOT IZOBRAŽEVALNA VEDA RAZLIKE MED VIZ OTROK IN ODRASLIH 2. IZOBRAŽEVANJE IZOBRAŽEVANJE POSTANE NAČIN ŽIVLJENJA, SPREMINJATA SE VSEBINSKA IN ČASOVNA RAZPOREDITEV UČENJA, POVEZUJE SE IZOBRAŽEVANJE MLADINE IN ODRASLIH, POMEMBNO RAZVIJANJE SPOSOBNOSTI, PRIPRAVLJENOST ZA SAMOSTOJNO UČENJE IN IZOBRAŽEVANJE SKOZI ŽIVLJENJE OVIRE: 1. SITUACIJSKE (ČAS, DRUŽINA…) 2. INSTITUCIJSKE (USTREZNOST IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMOV, VPISNI POGOJI…) 3. DISPOZICIJSKE (STALIŠČA DO IZOBRAŽEVANJA, ZMOŽNOSTI, MOTIVACIJA ITD.)

45. 2. ANDRAGOGIKA KOT IZOBRAŽEVALNA VEDA RAZLIKE MED VIZ OTROK IN ODRASLIH 3. (PRE)VZGOJA SVOJE IZKUŠNJE OBOGATIJO Z NOVIMI SPOZNANJI O SEBI IN SVETU IN SE SPREMENIJO. PREVZGOJA DOLOČENE SKUPINE LJUDI, NPR. ZAPORNIKI, ALKOHOLIKI, LJUDJE POD VPLIVOM DROG ITD.

46. 2. ANDRAGOGIKA KOT IZOBRAŽEVALNA VEDA OPREDELITEV ANDRAGOGIKE ANDRAGOGIKA ALI ADALTNA PEDAGOGIKA JE VEDA O VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU ODRASLIH. - IZ GRŠČINE: ANER -> 2.SKL. ANDROS = MOŽ, ČLOVEK; + AGO =VODITI

47. 2. ANDRAGOGIKA KOT IZOBRAŽEVALNA VEDA PREDMET ANDRAGOGIKE ODRASLI, KI SE IZOBRAŽUJEJO NA RAZLIČNE NAČINE, PO RAZLIČNIH METODAH, V RAZLIČNIH NAČINIH IN IZ RAZLIČNIH NAMENOV  - »CILJNE SKUPINE«: GRE ZA POSEBNOSTI V IZOBRAŽEVANJU ODRASLIH, ZA POSEBNE POTREBE ODRASLIH, KI SE IZOBRAŽUJEJO.

48. 2. ANDRAGOGIKA KOT IZOBRAŽEVALNA VEDA PREDMET ANDRAGOGIKE TEORETIČNE IN SPLOŠNE KONCEPTE IZOBRAŽEVANJA IZOBRAŽEVALNA GIBANJA (NPR. UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE NI STVAR DRŽAVE) ORGANIZACIJA IZOBRAŽEVANJA PROCESI UČENJA IN IZOBRAŽEVANJA METODE IN OBLIKE

49. 2. ANDRAGOGIKA KOT IZOBRAŽEVALNA VEDA DISCIPLINE ANDRAGOGIKE OBČA ANDRAGOGIKA ZGODOVINA ANDRAGOGIKE IN IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH KOMPARATIVNA ANDRAGOGIKA ANDRAGOŠKA DIDAKTIKA SOCIALNA ANDRAGOGIKA DRUŽINSKA ANDRAGOGIKA INDUSTRIJSKA ANDRAGOGIKA PENOLOŠKA ANDRAGOGIKA VOJAŠKA ANDRAGOGIKA ANDRAGOGIKA MASOVNEGA, POLITIČNEGA IN KULTURNEGA DELA

50. 2. ANDRAGOGIKA KOT IZOBRAŽEVALNA VEDA METODOLOGIJA - FAZE OPAZOVANJA DESKRIPTIVNE RAZISKAVE OPIS RAZLIČNIH POJAVOV, ZBIRANJE INFORMACIJ O DOLOČENIH VRSTAH IZOBRAŽEVANJA 2. KAVZALNE RAZISKAVE ISKANJE VZROČNO POSLEDIČNIH ZVEZ MED POJAVI (NPR. PRIMERJALNA ANDRAGOGIKA) 3. PARTICIPATORNE RAZISKAVE AKCIJSKO RAZISKOVANJE (RAZISKOVANJE Z UDELEŽBO) IN DELPHI METODE (PRETEKLOST, SEDANJOST IN PRIHODNOST)