UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA

1. UNIVERZA V MARIBORUPRAVNA FAKULTETA SODBA SODIŠČA ES z dne 15.06.2004 v zadevi C – 321/02 Skupna pavšalna ureditev za kmete Študentki: Mateja GRADIČ Liljana OBREZA Maribor, april, 2007

2. Spor med: • Detlev HARBS (nemški državljan, kmet) in • Nemško davčno upravo (Finanzamt Rendsburg)

3. Zgodba Harbs je imel leta 1992 kmetijo: • zemljišča (92 ha), • kmetijska poslopja, • 60 bikov za pitanje, • 120 glav govedi in • 65 krav mlekaric z mlečno kvoto. Harbs je bil atipični davčni zavezanec “kmet pavšalist” – zanj velja skupna pavšalna ureditev za kmete.

4. Sklenitev 2 pogodb s sinom (12.11.1992) za obdobje od 15.11.1992 – 30.06.2005: • Zakupna pogodba zemljišče 31 ha 65 krav mlekaric tersvojo mlečno kvoto • Pogodba o oddaji živinskih hlevov najem hleva s 75 mesti Harbs je nadaljeval kmetovanje na preostalem delu svojega kmetijskega zemljišča.

5. Predmet spora Harbs je menil, da: Za plačilo iz zakupne pogodbe veljajo povpr. st. iz nemškega zakona o prometnem davku ter da se na podlagi tega prometni davek od prometa kmetije izravna s plačanimi vstopnimi davki, do višine davka za plačilo, tako da ni treba odmeriti nobenega davka. …zato v davčni napovedi z dne 20.01.1995, vloženi na zahtevo, ni prijavil obdavčljivega prometa za poslovno leto 1992

6. Nemška davčna uprava je presodila, da: • zakup zemljišč in stavbe oproščen davka • promet, ustvarjen z zakupom mlečne kvote in krav mlekaric obdavčen v skladu s splošnimi določbami Harbs je bil z odločbo o odmeri davka obdavčen v višini 361 DEM na podlagi teh zakupov.

7. Nadaljnji postopek: Harbs je: podal ugovor na odločitev davčne uprave, ki je bil zavrnjen…nato je vložil tožbo na nemško finančno sodišče, ki je tožbi ugodilo, Nemška davčna uprava pa je vložila revizijo na zveznem finančnem sodišču, ki je vložilo vprašanje za predhodno določanje…

8. Vprašanje za predhodno odločanje: “Ali lahko lastnik kmetije, ki opusti del kmetije in da drugemu kmetu v zakup za to potrebna sredstva in ki kljub zakupu nadaljuje kmetovanje, dohodek iz zakupa – in svoj preostali promet – podvrže: • skupni pavšalni ureditvi za kmete iz člena 25 Šeste direktive 77/388/EGS ali • mora za del prometa iz zakupa veljati splošna ureditev za prometni davek?”

9. Pravni okvir: Direktiva sveta o skupnem sistemu DDV (prej 6. Direktiva 77/388/EGS) opredeljuje Skupno pavšalno ureditev za kmete: 295 – 305 čl “Če bi kmetom uporaba splošne ureditve DDV ali poenostavljene ureditve povzročila težave, lahko DČ zanje uporabijo pavšalno ureditev za nadomestitev DDV, obračunanega pri nakupih blaga in storitev, ki jih opravijo kmetje.” h

10. Država članica lahko: • iz pavšalne ureditve izvzame določene kategorije kmetov; • določijo odstotke PN (zahteva po obveščanju Komisije), določijo različne % za podpodročja kmet; • % PN določijo na podlagi makroekonomskih statistik za kmete pavšaliste za pretekla 3 leta; • DČ sprejmejo določbe za nadzor nad plačili pavšalnega nadomestila kmetom pavšalistom.

11. Odstotki PN ne smejo biti določeni tako, da bi pavšalisti, pridobili večja vračila, kot bi znašal obračunani vstopni DDV! • % PN se uporabi za cene brez DDV za: kmet. pridelke oz. storitve, ki jih KP dobavijo oz. opravijo drugim davčnim zavezancem, ki niso kmetje pavšalisti.

12. DČ določijo da PN plača: • davčni zavezanec, ki mu je bilo dobavljeno blago ali storitve, po postopku, ki ga določijo DČ (sme le – ta odbiti od DDV, za katerega je zavezan, znesek PN, ki ga je kmet plačal pavšalistu) • ali organ oblasti.

13. Nemčija: Zakon o prometnem davku (Umsatzsteuergesetz) Sistem pavšalnega nadomestila je bil v nemško ureditev prenesen z Zakonom o prometnem davku - 24. čl.

14. SODIŠČU PREDLOŽENA STALIŠČA 1. Mnenje Harbsa • Da člen 24 UStG(Umsatzsteurgesetz) ne določa, da promet od najema in zakupa določenih sredstev spada pod splošno ureditev obdavčenja.

15. Harbs trdi, da zvezno finančno sodišče v svoji sodni praksi priznava prenehanje vodenja kmetije, v smislu člena 24 UStG, samo v primeru, ko da kmet v zakup svojo celotno kmetijo. • Harbs trdi, da je on nesporno kmet v smislu člena 25 Šeste direktive, pri čemer na ta status ne more vplivati najem ali zakup določenih sredstev kmetije.

16. pavšalna ureditev iz 25. člena naj bi veljala za cene “kmetijskih storitev”, katere prispevajo k ustvarjanju kmetijske proizvodnje, zlasti dajanje opreme v najem za uporabo v kmetijstvu. • člen 25 in priloga k tej Direktivi ne zahtevata, da mora kmet poleg tega sam istočasno na svoji kmetiji uporabljati sredstva, ki jih je prenesel “za uporabo”.

17. zakup naj bi bil opravljanje storitev v skladu s členom 6(1) Šeste direktive.

18. 2. Mnenje nemške vlade • Za sporni dohodek iz zakupa ne velja skupna pavšalna ureditev za kmete iz člena 25 Šeste direktive, ampak bi veljala splošna ureditev prometnega davka.

19. Dikcija “dajanje opreme, ki se običajno uporablja v kmetijskih, gozdarskih ali ribiških podjetjih, v najem za uporabo v kmetijstvu”, naj ne bi zajemala zakupa dela kmetije (Priloga B k Šesti direktivi). • Šesta direktiva naj bi zelo jasno razlikovala zakup in najem, kot izhaja iz primerjave določb Priloge b in člena 13(B) te direktive.

20. Dejstvo, da omenjena Priloga B zgolj primeroma navaja kmetijske storitve in ni izčrpna, naj ne bi dopuščala vključitve zakupa v to prilogo.

21. Vključitev zakupa v pavšalno ureditev “čezmerna nadomestila” (je v nasprotju z določbami Šeste direktive, ki države članice zavezujejo k temu, da pavšalne odstotke nadomestila določijo tako, da kmetom ne morejo zagotoviti vračil, ki so višja od DDV)

22. 3.Mnenje Komisije Evropske skupnosti • Pavšalno ureditev za kmete (zaradi njenega statusa posebne ureditve) je potrebno razlagati ozko. • Priloga B Šeste direktive ne zajema zakupa. Med primeri kmetijskih storitev našteva “dajanje opreme, ki se običajno uporablja v kmetijskih podjetjih, v najem za uporabo v kmetijstvu”. Po mnenju Komisije ne zajema najema same kmetije ali njenega neodvisnega dela.

23. V skladu s členom 25, peta alinea, Šeste direktive so zajete tiste kmetijske storitve, ki jih kmet opravi “s svojo delovno silo in/ali z opremo, ki jo sam upravlja in ki se običajno uporablja v kmetijskem, gozdarskem ali ribiškem podjetju”.

24. Neizpolnitev tega pogoja v zadevi v postopku (Harbs) opustitev in dolgoročni zakup sredstev ne služi več kmetijski dejavnosti zakupodajalca

25. Odgovor sodišča ES Člen 25 Šeste direktive je dal državam članicam možnost, da za kmete, za katere bi uporaba splošne ureditve DDV ali poenostavljene ureditve iz člena 24 te direktive povzročila težave, uporabijo skupno pavšalno ureditev. Vsako izjemo od splošnega pravila je potrebno razlagati ozko.

26. - niti člen 25 (2) niti Priloga B Šeste direktive izrecno ne zajemata zakupa. 13(B) (b) čl. iste direktive pa zajema tako najem kot tudi zakup. Najem,zakup ali užitek, s katerim kmet drugemu kmetu prepusti nepremičnine v izključni užitek, da ta pobira plodove ne more soditi med opravljanje storitev iz čl. 25. Kajti kmet, ki daje v najem, zadevnih sredstev ne more več običajno uporabljati.

27. Osnovna sredstva v najemu se tako ločijo od sredstev, ki jih je do tedaj uporabljal za izvajanje dejavnosti mlekarstva, zato za kmeta ni mogoče šteti, da opravlja storitve v smislu člena 25(2) Šeste direktive. - tako dajanje v najem ni zajeto s skupno pavšalno ureditvijo za kmete.

28. Razsodba Kmet, ki da v dolgoročni zakup in/ali najem del osnovnih sredstev svoje kmetije in ki na njenem preostanku nadaljujejo kmetovanje, za katerega velja skupna pavšalna ureditev, dohodka od tega zakupa/najema ne more podvreči pavšalni ureditvi. Ta promet mora biti obdavčen po splošni ureditvi, ali glede na okoliščine, po poenostavljeni ureditvi na DDV.

29. Slovenija – kmet pavšalist Zakon o davku na dodano vrednost Pravilnik o izvajanju DDV Zakon o dohodnini • Je predstavnik gospodinjstva, ki opravlja dejavnost kmetijstva za katero se plačuje davek od dohodka po katastrskem dohodku, in kateremu ni potrebno obračunavati DDV, če skupni katastrski dohodek vseh članov gospodinjstva za zadnje koledarsko leto ne presega 7.500 EUR.

30. Pavšalno nadomestilo znaša 4% od odkupne vrednosti • Predhodno dovoljenje davčnega organa, • Do 31. januarja je potrebno davčnemu organu predložiti obračun pavšalnega nadomestila – obrazec DDV-OPV.

31. Mnenje Sodišče je dobro razsodilo glede na to, da je Harbs s pogodbo o oddaji živinskih hlevov v najem in zakupno pogodbo, opustil dejavnost mlekarstva in da je za ta del obdavčen po splošni ureditvi ali, glede na okoliščine primera, po poenostavljeni ureditvi davka na dodano vrednost.

32. HVALA ZA POZORNOST