Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta

1. Programi usposabljanja za učitelje kot ključni dejavnik modernizacije šole in medgeneracijskega sodelovanja Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta

2. Raziskovalni tim • red. prof. dr. Janko Muršak, nosilec • izred. prof. dr. Jana Kalin • dr. Petra Javrh

3. Izhodišče Povezava med izobraževanjem in poklicnim razvojem teza: Kakovostno izobraževanje učiteljev zagotavlja tudi bolj kakovosten poklicni razvoj kasneje.

4. Temeljni koncepti Poklicna pot učitelja Poklicna socializacija Anticipatorna poklicna socializacija Razvoj kariere (učitelja) Medgeneracijsko sodelovanje Odnos poklic – profesija Profesionalni razvoj

5. Temeljna raziskovalna vprašanja 1. V kolikšni meri SSI prilagaja vsebine in oblike usposabljanja različnim potrebam udeležencev v različnih obdobjih kariere? 2. Ali obstoječi programi dovolj pozornosti namenjajo poklicni socializaciji, utrjevanju poklicne identitete in ugleda učitelja? 3. Ali je v sedanjih oblikah usposabljanja in izobraževanja učiteljev dovolj možnosti za prenos znanja in veščin med generacijami? 4. Na kakšen način uveljaviti različne načine mentorstva in drugih oblik medgeneracijskega sodelovanja pri prenosu veščin poučevanja?

6. Metodologija • Elementi metodološke triangulacije. • Deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda. • Kombinacija kvantitativnega in kvalitativnega metodološkega pristopa.

7. Instrumentarij • Anketni vprašalnik za začetni in končni zajem podatkov udeležencev programa PAI (FF in PeF). • Anketni vprašalnik za zajem podatkov na vzorcu študentov četrtega letnika študija na Univerzi v Ljubljani (FF in FMF). • Gradiva za fokusno skupino strokovnjakov s področja izobraževanja in usposabljanja učiteljev, praktikov, načrtovalcev politik, sindikatov, študentov in drugih zainteresiranih.

8. Temeljni rezultati • Konceptualizacija nekaterih temeljnih pojmov. • Priprava in vodenje strokovne razprave o modernizaciji šole in poklicnem razvoju učiteljev. • Oblikovanje elementov za evalvacijo – predstavljamo v nadaljevanju. • Vključitev spoznanj in izkušenj v dodiplomsko in podiplomsko izobraževanje diplomiranih pedagogov in andragogov. • Več znanstvenih in strokovnih člankov, ki so plod raziskovalnega dela v okviru projekta, udeležba na strokovnih in znanstvenih dogodkih v tujini, predstavitev strokovni javnosti s prispevki. • Priporočila, ki jih prikazujemo v nadaljevanju.

9. Fokus Temeljni programi usposabljanja učiteljev Pedagoško-andragoški programi za pridobivanje kvalifikacije za učitelja v vzgoji in izobraževanju Stalno strokovno izpopolnjevanje učiteljev

10. Ugotovitve & priporočila: Temeljni programi • Vpis v pedagoške študijske programe • V dodiplomskem izobraževanju več pozornosti nameniti vnaprejšnjemu oblikovanju poklicne identitete • Večji poudarek je potrebno nameniti praktičnemu usposabljanju študentov, povečati njegov obseg v zadnjih letnikih • Sistematično je potrebno uvajati učenje od izkušenega kolega v praksi

11. Ugotovitve & priporočila: PAI • Nujno je vsakokratno prilagajanje različnim skupinam udeležencev, ki se vključujejo v programe PAI. • Identificiranje individualnih potreb udeležencev in posnetek potreb posamezne skupine je pogoj za uspešno usposabljanje. • Programu PAI je potrebo dodati ali bistveno povečati praktični del usposabljanja in črpati iz izkušenj študentov. • Programi PAI naj bodo usklajeni s kariernimi pričakovanji udeležencev.

12. Ugotovitve & priporočila: PAI • Praktično usposabljanje prispeva tudi k strokovni odličnosti. • Vsebine programa PAI bi morali izvajalci preučiti z vidika potreb udeležencev po specifičnih znanjih, potrebnih za poučevanje na specifičnem strokovnem področju, iz katerega prihajajo udeleženci. • Pričakovanja karierne spremembe udeležencev PAI so različna. • Udeležencem programa PAI je potrebno omogočiti sistematično refleksijo o poklicni podobi učitelja. • Učenje z delom ob izkušeni osebi.

13. Ugotovitve & priporočila: izpopolnjevanje • Struktura strokovnih izpitov za pedagoške delavce naj vsebuje tudi več pedagoško andragoških vsebin, ki so sedaj praktično odsotne. • Dolžina programov SSI naj se prilagodi potrebam posameznih skupin učiteljev • Potrebna je izdelava instrumentarija za LDR in posnetek potreb. • Pomen SSI za zaželen razvoj kariere učiteljev in večji poudarek vključevanju učiteljev v akcijsko raziskovanje.

14. Ugotovitve & priporočila: izpopolnjevanje • Razredništvo in urejanje upravnih zadev je prav tako pomembna sestavina SSI. • Medsebojno učenje in medgeneracijsko sodelovanje odvisno od razmerij in odnosov v zbornici. • Razvijanje šolske klime in kulture. • Sistem napredovanja v nazive. • Krepitev pedagoške funkcije ravnatelja.

15. Elementi za evalvacijo Oblikovanje elementov za: - evalvacijo temeljnih programov usposabljanja učiteljev; - evalvacijo pedagoško-andragoških programov za pridobivanje kvalifikacije za učitelja v vzgoji in izobraževanju; - evalvacijo izvajalcev stalnega strokovnega izpopolnjevanja učiteljev.

16. Vprašanja za evalvacijo področje temeljnega izobraževanja učiteljev pedagoški študijski programi Kolikšen poudarek je namenjen praktičnemu usposabljanju študentov? Kako je razporejeno čez celoten študij? Ali pedagoški študijski program sistematično uvaja učenje od izkušenega kolega v praksi? Kolikšno pozornost pedagoški študijski program namenja vnaprejšnjemu oblikovanju poklicne identitete? Kolikšen je njegov obseg v zadnjih letnikih?

17. Vprašanja za evalvacijo področje temeljnega izobraževanja učiteljev PAI V kolikšni meri je v programu zagotovljeno prepoznavanje individualnih potreb udeležencev? Kako je zagotovljena obveza izvajalca, da naredi posnetek potreb vsakokratne skupine? V kolikšni meri program predvideva ugotavljanje pričakovanj karierne spremembe udeležencev? Kakšna je kakovost vsakokratnega prilagajanja skupinam udeležencev, ki se vključujejo v posamezne izvedbe? Ali je program vključuje praktični del usposabljanja? V kolikšni meri se približuje pozitivnim izkušnjam s praktičnim usposabljanjem študentov? V kolikšnem obsegu praktično usposabljanje prispeva k strokovni odličnosti (krepitvi identitete učitelja)?

18. Vprašanja za evalvacijo področje temeljnega izobraževanja učiteljev PAI Kolikšen je obseg učenja z delom ob izkušeni osebi? V kolikšni meri je vsebina programa fleksibilna? V kolikšni meri jo izvajalec lahko usklajuje s kariernimi pričakovanji udeležencev? V kolikšni meri je udeležencem programa omogočena sistematična refleksija o poklicni podobi učitelja, ki so si jo oblikovali pred in med programom? Ali so vsebine programa izvajalci preučili z vidika vsakokratnih potreb udeležencev po specifičnih znanjih, potrebnih za poučevanje na posameznem strokovnem področju?

19. Vprašanja za evalvacijo področje stalnega strokovnega izpopolnjevanja V kolikšni meri dolžina programa ustreza ciljni skupini udeležencev in njihovim potrebam? V kolikšni meri program poudarja pomen znanja in zmožnosti za razredništvo in urejanje upravnih zadev? V kolikšni meri programi spodbujajo nenehno izobraževanje, ki vpliva na želen razvoj kariere? V kolikšni meri programi omogočajo krepitev pedagoške funkcije ravnatelja? V kolikšnem obsegu je v programih vključeno prizadevanje za razvijanje pozitivne šolske klime in kulture?

20. Vprašanja za evalvacijo področje stalnega strokovnega izpopolnjevanja Kolikšen je obseg medgeneracijskega sodelovanja, s posebnim ozirom na starejše učitelje? V kolikšni meri poudarja in omogoča vključevanje učiteljev v akcijsko raziskovanje? Ali ima program izdelan instrumentarij za letni delovni razgovor in posnetek potreb?