Pravna fakulteta v Ljubljani,

1. Pravna fakulteta v Ljubljani, Predmet: FINANCE 2010 Tema: Javne finance v Sloveniji (ZJF)

2. OBRAVNAVANE VSEBINE: • sistem javnih financ v Sloveniji, kot ga opredeljuje zakon o javnih financah • državni proračun (sestava, postopek priprave, sprejem in izvrševanje državnega proračuna) • blagajne javnega financiranja

3. Ustava RS • Poglavje VI. Javne finance, 146. člen: “Država in lokalne skupnosti pridobivajo sredstva za uresničevanje svojih nalog z davki in z drugimi obveznimi dajatvami ter s prihodki od lastnega premoženja.” Uresničevanje svojih nalog  poslanstvo službe npr. zagotoviti ustrezno stopnjo izobrazbe vsem državljanom in državljankam  brezplačno šolanje

4. JAVNE FINANCE Kako bi lahko opredelili javne finance? Javne finance (ekonomija javnega sektorja ali javna ekonomika) obsegajo javnofinančne prihodke in javnofinančne odhodke, ki so prikazani v “proračunih države”. Predmet javnih financ je torej dejavnost države in drugih subjektov javnega sektorja.

5. Kaj obsegajo javne finance – “proračuni države” v RS Javne finance v RS se odvijajo skozi štiri blagajne javnega financiranja: 1. državni proračun 2. občinski proračuni 3. Zavod za zdravstveno zavarovanje 4. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 5. pokrajinski proračuni

6. Odhodki po posameznih blagajnah javnega financiranja v 2008 – nekonsolidirani • Republika Slovenija 8.470 milijonov EUR -> 1.166 milijonov EUR -> ZPIZ • ZPIZ 4.480 milijonov EUR -> 328 milijonov EUR -> ZZZS • ZZZS 2.209 milijonov EUR • Občine 2.040 milijonov EUR

7. BILANCE ŠTIRIH BLAGAJN JAVNEGA FINANCIRANJA IN KONSOLIDIRANA GLOBALNA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA DRŽAVNI PRORAČUN ZAVOD ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE PRORAČUNI OBČIN KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA

8. PREDPISI • zakon o javnih financah • zakon o izvrševanju proračuna (letni) • pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna • zakon o financiranju občin • zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju • zakon o zdravstvenem zavarovanju • evropske regulative

9. ZAKON O JAVNIH FINANCAH • “javno finančna ustava” • ureja sestavo, pripravo in izvrševanje proračuna RS in proračunov lokalnih skupnosti, upravljanje z državnim premoženjem in občin, zadolževanje države oziroma občin, poroštva države oziroma občin, upravljanje njihovih dolgov, računovodstvo in notranji nadzor javnih financ, ter proračunsko inšpiciranje • določa pravila, ki se uporabljajo za Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, za javne sklade, javne zavode in agencije

10. Cilji in glavna načela Zakona o javnih financah • Pri pripravi in izvrševanju proračuna si je treba prizadevati za makroekonomsko stabilnost ter zagotavljati trajen in stabilen narodnogospodarski razvoj • Sredstva proračuna se uporabljajo za financiranje funkcij državnih in občinskih organov za izvajanje njihovih nalog in druge namene, ki so opredeljeni z ustavo, zakoni ali občinskimi predpisi ter v višini, ki je nujna za delovanje in izvajanje njihovih nalog • Pri pripravi in izvrševanju proračuna je treba spoštovati načela učinkovitosti in gospodarnosti • V proračunu se izkazujejo vsi prejemki, ki pripadajo državi oziroma občini, ter vsi izdatki države oziroma občine za posamezne namene – BRUTO princip

11. Cilji in glavna načela Zakona o javnih financah • Vsi prejemki služijo za pokrivanje vseh izdatkov, razen če s tem zakonom ali zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna za posamezno leto, oziroma v odloku, s katerim se sprejeme občinski proračun, ni določeno drugače – INTEGRALNOST proračuna • Proračun sprejme Državni zbor oziroma občinski svet pred začetkom leta na katerega se nanaša • Država oziroma občina lahko v tekočem letu razpolaga s tistimi prejemki, ki so bili vplačani v njen proračun do konca leta. Med izdatke proračuna tekočega leta se štejejo tista izplačila, ki so bila izvršena do konca leta – DENARNI tok

12. Cilji in glavna načela Zakona o javnih financah • Neposredni uporabniki lahko prevzemajo obveznosti in izplačujejo sredstva proračuna v breme proračuna tekočega leta do višine, ki sta določena s proračunom in če so za to izpolnjeni vsi z ustavo, zakoni in drugimi predpisi določeni pogoji • Ukrepe, ki imajo pomembne finančne posledice, je treba utemeljiti z analizo stroškov in koristi v skladu s posebnimi predpisi

13. Zakon o javnih financah • Sestava proračuna in finančnega načrta • Priprava proračuna in finančnega načrta • Sprejemanje proračuna • Izvrševanje proračuna • Upravljanje z državnim in občinskim premoženjem • Zadolževanje, upravljanje z dolgovi in poroštva države in občin ter zadolževanje javnega sektorja

14. Zakon o javnih financah 7. Računovodstvo 8. Zaključni račun proračuna 9. Notranji nadzor javnih financ in proračunsko inšpiciranje

15. Zadolževanje, upravljanje z dolgovi in poroštva države in občin ter zadolževanje javnega sektorja • Država se lahko zadolžuje doma in v tujini v obsegu, ki ga določa zakon • Posle v zvezi z zadolževanjem države sklepa minister, pristojen za finance, na podlagi letnega programa financiranja proračuna • Likvidnostno zadolževanje med letom ne sme presegati 5% sprejetega proračuna

16. Zadolževanje, upravljanje z dolgovi in poroštva države in občin ter zadolževanje javnega sektorja • Občina se lahko zadolži le ob soglasju ministra pristojnega za finance, pod pogoji, ki jih določa zakon o financiranju občin • Tudi občine se lahko likvidnostno zadolžujejo za največ 5% sprejetega proračuna

17. Računovodstvo • Za vodenje poslovnih knjig in izdelavo letnih poročil, se uporablja zakon o računovodstvu • Računovodstvo za državni proračun vodi Ministrstvo za finance (razen za MNZ, MORS in SOVE) • Predstojniki organov določijo pooblaščenega računovodjo za svojo službo

18. Nadzor nad porabo proračunskih sredstev • Notranji nadzor se izvaja pri neposrednem uporabniku proračuna, zajema notranjo kontrolo ter notranjo revizijo in ju večinoma izvajajo neposredni uporabniki sami, inšpekcijski nadzor pa Ministrstvo za finance. • Zunanji nadzor izvajata Računsko sodišče in državnozborska Komisija za nadzor proračuna in drugih javnih financ. • Računsko sodišče je najvišji organ nadzora vseh institucij javnih financ v Sloveniji, lahko pa izvaja revizijo in inšpekcijski nadzor tudi pri pravnih osebah v katerih je država vsaj delni lastnik, ter pri vseh drugih osebah, ki so v poslovnih razmerjih s subjekti javnih financ (glede poslovanja, ki se nanaša na sredstva iz javnih financ). Po zakonu pa mora sodišče letno revidirati proračun RS, vse sklade RS, ter ZPIZ, ZZZS in Zavod za zaposlovanje

19. DRŽAVNI PRORAČUN • Sestava proračuna in finančnega načrta • Priprava proračuna in finančnega načrta • Sprejemanje proračuna • Izvrševanje proračuna • Zaključni račun

20. Sestava proračuna in finančnega načrta Proračun sestavljajo: • Splošni del • Posebni del • Načrt razvojnih programov

21. Sestava proračuna in finančnega načrta SPLOŠNI DEL sestavljajo: • Skupna bilanca prihodkov in odhodkov (A bilanca) • Račun finančnih terjatev in naložb (B bilanca) • Račun financiranja (C bilanca)

22. SPLOŠNI DEL PRORAČUNA

23. Skupna bilanca prihodkov in odhodkov Bilanco prihodkov in odhodkov sestavljajo naslednje osnovne skupine prihodkov in odhodkov: tekoči prihodki tekoči odhodki • davčni tekoči transferi • nedavčni kapitalski prihodki investicijski odhodki prejete donacije investicijski transferi transferni prihodki plačila v EU prihodki iz EU

24. DAVČNI prihodki Davčni prihodki zajemajo vse zakonske obveznosti, ki jih davkoplačevalci vplačujejo v proračune in socialni blagajni. • Davki na dohodek in dobiček • Prispevki za socialno varnost • Davki na plačilno listo in delovno silo • Davki na premoženje • Domači davki na blago in storitve • Davki na mednarodno trgovino in transakcije

25. NEDAVČNI prihodki • Prihodki od udeležbe na dobičku (javnih podjetji, podjetij v katerih ima država ali občina naložbe) • Obresti • Prihodki od upravljanja z državnimpremoženjem • Takse in pristojbine • Denarne kazni

26. KAPITALSKI prihodki Kapitalski prihodki so prihodki od prodaje osnovnih sredstev (zgradbe, prostori, oprema, zemljišča, prevozna sredstva,…) in neopredmetenega premoženja (patenti, licence, blagovne znamke,…) ter blagovnih rezerv

27. Prejete DONACIJE Prejete donacije iz domačih in tujih virov

28. TRANSFERNI prihodki Transferni prihodki so tisti, ki jih posamezna enota države (javnofinančna blagajna) prejme od druge enote države. Pri konsolidaciji javnofinančnih prihodkov se tovrstni prihodki med seboj poravnajo in izkažejo pri tisti enoti kjer se porabijo. Na primer: dopolnjevanje pokojninske blagajne, …

29. PRIHODKI IZ EU proračuna 1. predpristopne pomoči: PHARE, ISPA, SAPARD 2. sredstva za skupno kmetijsko politiko: - tržne ukrepe - neposredna plačila - razvoj podeželja 3. sredstva za kohezijsko politiko: - strukturni skladi - kohezijski sklad 4. sredstva za izvajanje notranjih politik

30. PRIHODKI

31. TEKOČI odhodki • Stroški dela -plače in dodatki, povračila in nadomestila, nadurno delo, regres in drugi izdatki zaposlenim ter prispevki za socialno varnost • Izdatki za blago in storitve – materialni stroški (papirniški material, tekoče vzdrževanje, najemnine,.... POSEBNOST- investicijski izdatki za vojaške nabave in specialno policijsko opremo) • Obresti – za servisiranje domačega in tujega dolga • Rezerve ( za nepredvidene stvari, naravne nesreče)

32. TEKOČI transferi Tekoči transferi so nepovratna, neodplačna sredstva, za katere država od prejemnikov ne pridobi materialne ali druge protivrednosti. Sredstva, ki jih prejemnik dobi so namenjena njegovemu tekočemu delovanju ali zadovoljevanju potreb. • Subvencije • Transferi posameznikom • Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam • Tekoči transferi v javne zavode in druge izvajalce javnih služb • Tekoči transferi v tujino • Tekoči transferi drugim ravnem države

33. INVESTICIJSKI odhodki in transferi Investicijski odhodki so namenjeni nabavi opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstev, ter oblikovanju blagovnih rezerv. Obsegajo tudi izdelavo investicijskih načrtov, študij izvedljivosti in projektne dokumentacije. Tovrstni odhodki povečajo realno premoženje države kar se kaže v bilanci stanja Investicijski transferi so nepovratna sredstva namenjena za investicijsko dejavnost prejemnikov, ki so praviloma enote sektorja države (država – javni zavod, država – občina, občina – javni zavod,…). Realno premoženje se poveča pri prejemniku, ne pri dajalcu, kjer se investicijski transfer kaže kot naložba

34. KLASIFIKACIJE proračuna EKONOMSKA – za kakšen namen se denar porablja (plače, materialni stroški, investicije,…) PROGRAMSKA – za kakšno vsebino se denar porablja (šolstvo, zdravstvo, kultura, obramba,….) INSTITUCIONALNA – kdo denar “porablja” (Ministrstvo za šolstvo, Mnistrstvo za kulturo, Ministrstvo za finance)

35. Odhodki državnega proračuna – ekonomska klasifikacija (2007)

36. Odhodki državnega proračuna – programska klasifikacija(2007)

37. Odhodki državnega proračuna – institucionalna klasifikacija (2007) Odhodki državnega proračuna po skupinah proračunskih uporabnikov

38. SALDO bilance prihodkov in odhodkov Saldo bilance prihodkov in odhodkov pomeni presežek oziroma primanjkljaj. Presežek porabimo za financiranje negativnega salda v računu financiranja. Primanjkljaj lahko pokrivamo s presežkom v računu finančnih terjatev in naložb in z zadolževanjem (ki se izkaže v računu financiranja).

39. Račun finančnih terjatev in naložb • Na strani prejemkov: prejeta vračila danih posojil in prejemke od prodaje kapitalskih deležev; na izdatkovni strani: dana posojila in povečanje kapitalskih deležev • Tokovi pomenijo zamenjavo ene oblike državnega premoženja za drugo: npr. terjatev se zamenja za denar. Zato za državo ne predstavljajo odhodkov (dana posojila, finančne ali kapitalske naložbe v podjetja ali finančne ustanove) ampak imajo za rezultat finančne terjatve države do prejemnika sredstev ali pa vzpostavitev kapitalskega deleža države v lastniški strukturi prejemnikov sredstev. • Saldo računa izkazuje razliko med danimi in vrnjenimi posojili oziroma med zmanjšanimi ali povečanimi finančnimi naložbami.

40. Račun financiranja • Račun financiranja izkazuje na strani prejemkov vse novo zadolževanje v proračunskem letu, ki je potrebno za financiranje negativnega salda (primanjkljaja) v računu odhodkov in prihodkov in računu finančnih terjatev in naložb. Na izdatkovni strani so v računu financiranja odplačila glavnic obstoječega dolga – najete kredite v tekočem letu (domače in tuje zadolževanje), ter izdane državne vrednostne papirje. • Saldo računa financiranja kaže neto zadolževanje države, ki je enako novemu zadolževanju za pokrivanje primanjkljajev v prvih dveh računih in ne vključuje novega dolga potrebnega za financiranje glavnic.

41. Sestava proračuna in finančnega načrta POSEBNI DEL sestavljajo: Finančni načrti proračunskih uporabnikov (ministrstev – NEPOSREDNI proračunski uporabniki)

42. Programska klasifikacija – preprečevanje podvajanja enakih ukrepov in nalog pri različnih proračunskih uporabnikih S programskim načrtovanjem se spremeni način delovanja upravljavcev izdatkov, saj jih sili k razumevanju in usmerjenosti k strategijam in ciljem Daje širše možnosti za makroekonomske analize izdatkov države v času in v primerjavi z drugimi državami PROGRAMSKA klasifikacija

43. IZOBRAŽEVANJE / GLAVNI PROGRAMI / PODPROGRAMI

44. POSEBNI del proračuna – finančni načrt proračunskega uporabnika

45. Sestava proračuna in finančnega načrta NAČRT RAZVOJNIH PROGRAMOV sestavljajo: letni načrti oziroma plani razvojnih programov neposrednih uporabnikov, ki so opredeljeni z dokumenti dolgotrajnega razvojnega načrtovanja, s posebnimi zakoni ali drugimi predpisi

46. NAČRT RAZVOJIH PROGRAMOV

47. Priprava in sprejem državnega proračuna • v Sloveniji pripravljamo (skladno z ZJF) dvoletni proračun – dva enoletna proračuna. • predlog proračuna Vlada RS posreduje v Državni zbor do 1. oktobra vsako leto, ta pa ga sprejme do konca leta za naslednji dve leti • postopek sprejemanja proračuna določa poslovnik državnega zbora (posebnost)

48. “PRORAČUNSKI DOKUMENTI” Vlada predloži državnemu zboru: • Proračunski memorandum • Predlog državnega proračuna z obrazložitvami • Predlog programa prodaje državnega stvarnega in finančnega premoženja • Načrt nabav in gradenj • Kadrovske načrte

49. Izvrševanje proračuna • proračun RS se izvršuje od 1.1. do 31.12. tekočega leta • dinamizirana projekcija • mesečni likvidnostni načrti • prerazporejanja

50. ZAKLJUČNI RAČUN • Po zaključku leta je potrebno pripraviti Zaključni račun in ga do 31.3. naslednjega leta posredovati Računskemu sodišču, ki ga revidira in izda mnenje (pozitivno, s pridržkom, negativno). • Zaključni račun je potrebno do 1. oktobra z dokončnim poročilom Računskega sodišča posredovati v Državni zbor, ki ga sprejme.