Številka pogodbe IEE/09/848 SI2.558364 | +Trajanje projekta od 01/05/2010 – 31/10/2012

1. Trg bioplina v Sloveniji in rezultati analize o ovirah s področja bioplina Projekt BiogasIN»Razvoj trajnostnih trgov bioplina v Srednji in Vzhodni Evropi« Številka pogodbe IEE/09/848 SI2.558364| +Trajanje projekta od 01/05/2010 – 31/10/2012 Delavnica za investitorje in lastnike kmetij o financiranju bioplinarn Gornja Radgona, 22. avgust 2011 Stanislav Sraka Razvojna Agencija Sinergija, Moravske Toplice, Slovenija Projekt podpira

2. Projekt BiogasIN BiogasIN:narediti postopke za pridobitev dovoljenj in finančne postopke bolj učinkovite. Prenos znanja, izkušenj in tehnologij s področja bioplina iz 5-ih naprednih držav EU v držav Centralne in Vzhodne Evrope ter v smeri politike bioplina v Evropski uniji.

3. CILJ projekta Razviti trajnostni trg bioplina v Srednji in Vzhodni Evropi preko: • Izpostavljanja koristi bioplina za lokalne skupnosti • Racionalizacije postopkov pridobitve dovoljenj za bioplinske naložbe • Prilagajanja in ustvarjanje novih finančnih shem za bioplinske naložbe

4. Glavni koraki • mentorstvo izkušenih partnerjev v pomoč partnerjem, ki se učijo • Primerjava postopkov pridobitve dovoljenj in finančnih shem v 5-ih naprednih državah EU s tistimi v ciljnih regijah projekta in priprava možnih rešitev • Usposabljanje investitorjev v bioplinarne glede postopkov za pridobitev dovoljenj • Tehnična podpora administrativnim organom za izboljšanje postopkov pridobitve dovoljenj • Delavnice za finančnike' osebje o finančnih ocenitvah bioplinarn • Delavnice za kmete o možnostih financiranja

5. Projekt BiogasIN »Razvoj trajnostnih trgov bioplina v Srednji in Vzhodni Evropi« podpira Evropska Komisija v okviru programa INTELLIGENT ENERGY EUROPE (IEE). Projekt izvaja 10 evropskih partnerjev. Koordinator projekta je »Energetski inštitut Hrvoje Požar« iz Zagreba, Hrvaška. Vodilni partner za Slovenijo je Razvojna agencija Sinergija. Pri projektu BiogasIN sodelujejo štiri slovenske regije: Pomurska, Savinjska, Spodnjeposavska in Gorenjska. Projekt BiogasIN

6. Trg bioplina v Sloveniji Povečanje izkoriščanja obnovljivih virov energije (OVE) v je v zadnjih letih v Sloveniji eden izmed glavnih ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in energetske odvisnosti od drugih držav Evropski uniji. Slovenija se je s sprejetjem Akcijskega načrta za OVE zavezala, da bo do leta 2020 dosegla najmanj 25% delež proizvodnje energije iz obnovljivih virov v rabi bruto končne energije in 10 % delež biogoriv v prometu. V Nacionalnem akcijskem načrtu za URE je zapisano, da bo do leta 2020 zmanjšala skupne emisije toplogrednih plinov za 20% glede na leto 1990. Glede na Nacionalni akcijski načrt za OVE bo prispevek biomase 55% v celotni rabi obnovljivih virov, in bioplina - 44 MW (za proizvodnjo električne energije). Ti cilji energetske politike so tudi začrtani v nacionalnem Energetskem zakonu, ki spodbuja uporabo obnovljivih virov energije ter daje prednost za dobavo obnovljivih virov pred neobnovljivimi viri energije.

7. Trg bioplina v Sloveniji Izkoriščanje bioplina v Sloveniji je pomemben ukrep za povečanje deleža obnovljivih virov energije v primarni energetski bilanci, kakor tudi delež električne energije proizvedene iz obnovljivih virov energije v celotni rabi energije, ki prispeva tudi k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in energetske neodvisnosti. Na splošno je proizvodnja bioplina iz čistilnih naprav, deponijskega plina in kmetijskih odpadkov dokaj nov pristop v Sloveniji. Prvi dve bioplinski napravi sta bili za anaerobno digestijo na komunalnih napravah – čiščenje odpadnih voda (čistilna naprava Škofja Loka, konec 1980-h let) in zasebna prašičja farma (bioplinarna Ihan –Domžale, 1995). Pred letom 2002 so bioplin pridobivali z anaerobno fermentacijo (degistacijo) na čistilnih napravah in na deponijah za komunalne odpadke. Tako je obstajalo osem centralnih naprav za čiščenje odpadnih voda, vendar so samo štiri od njih uporabljale bioplin za proizvodnjo toplote in električne energije v sistemih za soproizvodnjo toplote in električne energije (SPTE). V ostalih napravah pa je zajeti bioplin zgoreval na baklah. Skupna inštalirana električna moč v vseh napravah na bioplin je znašala manj kot 1 MW.

8. Odlagališča komunalnih odpadkov in centralne čistilne naprave Prav tako je v obdobju do leta 2002 zajetje deponijskega plina obstajalo na petih odlagališčih komunalnih odpadkov in sicer v: • Ljubljani • Mariboru • Velenju • Celju • Izoli Skupna instalirana električna moč vseh delujočih naprav je bila 3,5 MW. Izkoriščanje deponijskega plina v energetske namene je bilo omejeno samo na deponijo Barje v Ljubljani, medtem ko so ga na ostalih deponijah sežigali na baklah. Instalirana električna moč naprave za izkoriščanje deponijskega plina je bila 1,2 MW. Po sprejetju Uredbe o pravilih za določitev cen in za odkup električne energije od kvalificiranih proizvajalcev električne energije (Uradni list RS, № 25/2002), ki je zagotovila proizvajalcem električne energije višjo ceno oz. premijo za proizvedeno električno energijo iz OVE, seje zanimanje za postavitev bioplinskih naprav izrazito povečalo. Pridobivanje bioplina (2008) je potekalo že na šestih centralnih čistilnih napravah (2,1 MW): V gradnji so še bioplinske naprave na nekaterih novih CČN.

9. Pridobivanje bioplina iz odpadkov v kmetijstvu je pred letom 2002 obstajalo le na živinorejski farmi Ihan (skupaj z napravo na CČN Domžale-Kamnik) iz gnojnice. Uvedba sistema odkupnih cen leta 2002 je zaznamovalo rast števila bioplinarn. Interes za izgradnjo bioplinskih naprav se je povečal na velikih živinorejskih farmah na zelene odpadke iz kmetijstva. Na splošno je slovenska energetska politika je naklonjena razvoju bioplina. Država podpira izgradnjo bioplinskih naprav s pomočjo ugodnih posojil od javnega Ekološkega sklada Republike Slovenije in s subvencioniranjem investicijske dokumentacije v fazi načrtovanja za projekte obnovljivih virov energije. Ena izmed glavnih spodbud so zagotovljene cene in premije za električno energijo ali obratovalne podpore, kjer lahko vsak upravljalec bioplinarne izbere le eno od podpor. Bioplin v kmetijstvu

10. V letu 2009 se je Slovenija (kot druge države članice EU) znašla pred povečanjem cen kmetijskih proizvodov, zlasti za koruzo. Kot vemo, je pridobivanje bioplina odvisno od trga in ta lahko trenutno vpliva na večje bioplinarne, kot tudi na celotno gospodarstvo. Ne glede na vse predpostavke, danes v Sloveniji obratuje že 11 bioplinarn s skupno močjo 13,9 MW in 6 bioplinarn, s skupno močjo do 10 MW, je v fazi izgradnje. Trg bioplina v Sloveniji

11. Pregled stanja bioplinarn v Sloveniji

12. Pridobivanje bioplina iz drugih odpadkov, kot so kuhinjski odpadki, odpadki iz restavracij in prehrambene industrije ter ločeno zbiranje bio razgradljivih odpadkov v gospodinjstvu poteka na petih bioplinskih napravah s skupno instalirano električno močjo 4 MW: KOTO (Ljubljana) – 0.526 MW Bioenerg (Črnomelj) – 1.36 MW Bioferm (Pivka-Neverke) – 1.5 MW Papirnica Količevo-Količevo – 0.53 kW Matevž Čokl s.p. (Ljubljana) – 0.018 MW. Bioplin iz biorazgradljivih odpadkov

13. Potencial bioplina v ciljnih regijah Po izračunih projekta BiogasIN smo ugotovili naslednji potencial oz. prednosti bioplina: Prihranki toplogrednih plinov:štiri ciljne regije v Sloveniji lahko prispevajo k zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov skupno za 578,9 ktCO2-ekv na leto, kar pomeni 2,72% vseh emisij države za leto 2008. Po izračunih projekta BiogasIN bi potencial prihrankov pri emisijah na prebivalca v ciljnih regijah zaradi izkoriščanja bioplina lahko bil (v tCO2-eq na prebivalca): Pomurska 1,46; Savinjska 0,97; Spodnjeposavska 0,70 in Gorenjska 0,49 tCO2-eq na prebivalca. Prihranki umetnih gnojil: v štirih ciljnih regijah z uveljavitvijo najboljše kmetijske prakse pri ravnanju z gnojem (Nitratna direktiva) lahko prihranimo umetna gnojila za 11.776 t / leto (Urea-amonijev nitrat) v vrednosti 3.406.627 EUR / leto. Obnovljivi viri energije: V Sloveniji je teoretični potencial bioplina z uporabo 100% hlevskega gnoja, ki je na voljo v ciljnih področjih (osnovni izračun) od 86 GWh do 362 GWh na regijo. S to energijo je mogoče zadovoljiti energetske potrebe od 4.912 do 20.598 gospodinjstev v vsaki regiji. Medtem 60.277 gospodinjstev se lahko oskrbuje z električno energijo, proizvedeno iz bioplina. Vsaka regija lahko prispeva z 0,5-2,3% k nacionalnim ciljem za obnovljivo energijo do leta 2020 in s 5,7-23,9% k nacionalnim ciljem za bioplin. Socialno-ekonomska vprašanja: skupna teoretična inštalirana zmogljivost bioplinarn je bila ocenjena na 35.05 MW, skupne investicije pa približno na 110 mio €. Od 110 do 666 novih delovnih mest se lahko vzpostavi z razvojem trga bioplina v ciljnih regijah.

14. Raziskava ovir za razvoj trga bioplina Glede na analizo, ki jo je izvedla RA Sinergija v sklopu projekta BiogasIN med sedanjimi in bodočimi investitorji / upravljalci o postopkih Pridobivanja dovoljenj in financiranja bioplinarn, smo ugotovili naslednje ovire za razvoj trga bioplina v Sloveniji: 1. Postopki izdaje dovoljenj so pogosta ovira za postavitev bioplinarn v Sloveniji; 2. V procesu pridobivanja dovoljenj je težko zagotoviti zunanje financiranje (bančno posojilo); 3. Zmožnosti in učinkovitost pristojnih organov (npr. število zaposlenih, znanja o bioplinu in izdajanje dovoljenj, kakovost povratnih informacij) ni zadovoljiva; 4. Preveč pogajanj z pristojnimi organi in dolgotrajnost postopkov za pridobitev dovoljenj; 6. Ni konkretnih in enoznačnih informacij o postopkih izdaje dovoljenj za postavitev bioplinarne; 7. Preveč organov je vključenih v postopek izdaje dovoljenj; 8. Pogosto je ključen problem civilna iniciativa, ki nasprotuje postavitvam bioplinarn v/poleg naselij (ključna odločitev);

15. Raziskava ovir za razvoj trga bioplina … ovire za razvoj trga bioplina v Sloveniji: 9. Trenutno je v Sloveniji zelo težko dobiti katerokoli posojilo, še posebej za projekte bioplina; 10. Bančni uslužbenci so slabo obveščeni o možnostih financiranja za projekte bioplina; 11. Ne banke in ne javni organi ne ponujajo informacij o tem, kako pridobiti kredite za projekte na področju bioplina; 12. Težko je najti banko, ki bi financirala projekt postavitve bioplinarne; 13. Pogajanja z banko za posojilo so trajajo predolgo; 14. Preveč zahtevna dokumentacija za odobritev kredita, ki terja vključevanje veliko ljudi le za pripravo dokumentacije; 15. Bančni delavci nimajo nobenih izkušenj s financiranjem projektov bioplina; 16. Potrebno je preveč lastniškega kapitala, obrestne mere so previsoke.

16. Možniukrepi za razvoj trga bioplina

17. Pričakovani rezultati +hitrejši in enostavnejši postopki za pridobitev dovoljenj +prepričati finančne inštitucije, da soinvesticije v bioplinarne varne +Nove možnosti financiranja + Povečana ozaveščenost o socialnih koristih, ki jih lahko dosežemo z bioplinom =povečanje investicij v bioplinarne na območju ciljnih držav in širše

18. koordinator: Energy Institute Hrvoje Pozar Savska cesta 163 Zagreb, Croatia www.eihp.hr kontakt: Biljana Kulisic bkulisic@eihp.hr Tel: +385 1 6326 269 Fax: +385 1 6040 599 Project web-site: www.biogasin.org Projektni partnerji: WIP Renewable Energies (WIP), Germany European Biogas Association (EBA), Belgium Fraunhofer (IWES), Germany Centre for Renewable Energy Sources and Savings (CRES), Greece Czech Biogas Association (CzBA), Czech Republic EKODOMA, Latvia Energoproekt, JSC (ENPRO), Bulgaria Razvojna agencija Sinergija, Slovenia Trinergi Grup (TG), Romania Partnerji & kontakt

19. HVALA ZA VAŠO POZORNOST! www.biogasin.org Razvojna agencija Sinergija Kranjčeva ul. 3 9226 Moravske Toplice Tel: +386 2 538 13 50 E-pošta: sinergija@ra-sinergija.si Splet: www.ra-sinergija.si