1 / 69

TEME PSIHIČNA ZGRADBA UČNI PROCES NAGON PLENA PRINCIP IGRE

TEME PSIHIČNA ZGRADBA UČNI PROCES NAGON PLENA PRINCIP IGRE POSTOPNOST - IZGRADNJA POSAMEZNIH ELEMENTOV. NA KATERIH PODROČJIH SE VSE UPORABLJA PSE. POZNAVANJE PSA IN NJEGOVIH LASTNOSTI JE POGOJ ZA ŠOLANJE. OSEBNOST PSA ali NOTRANJA TRDNOST.

jarah
Download Presentation

TEME PSIHIČNA ZGRADBA UČNI PROCES NAGON PLENA PRINCIP IGRE

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. TEME • PSIHIČNA ZGRADBA • UČNI PROCES • NAGON PLENA • PRINCIP IGRE • POSTOPNOST - IZGRADNJA POSAMEZNIH ELEMENTOV

  2. NA KATERIH PODROČJIH SE VSE UPORABLJA PSE

  3. POZNAVANJE PSA IN NJEGOVIH LASTNOSTI JE POGOJ ZA ŠOLANJE

  4. OSEBNOST PSA ali NOTRANJA TRDNOST

  5. NOTRANJA TRDNOST – MEHKOST PSIHIČNA STABILNOST

  6. TEMPERAMENT Označujemo kot načinu reagiranja, zlasti čustvenega : po temperamentu sta si različna ; umirjen, živahen itn.. • flegmatik, • kolerik, • melanholik, • sangvinik.

  7. NAGON PRIROJENA, NEHOTENA TEŽENJA ŽIVALI K DOLOČENEMU RAVNANJU, VEDENJU, STANJU ;

  8. OHRANITEV VRSTE DRUŽENJE Z ISTO ŽIVALSKO VRSTO – KARDELNI NAGON SEX SAMOOHRANITVENI PREHRANJEVANJE LOVA - PLEN OBRAMBNI NAGON NAGON IGRANJA ITD.. OSNOVNA RAZDELITEV NAGONOV

  9. NAGON OHRANITVE VRSTE • DRUŽENJE Z ISTO ŽIVALSKO VRSTO • NAGON PO SEXU

  10. SAMOOHRANITVENI NAGONI • LOVA – PLEN – PREHRANJEVANJE • OBRAMBNI NAGON • NAGON IGRANJA • itd

  11. NOTRANJI DRAŽLJAJ ZUNANJI DRAŽLJAJ NAGONA SPROŽI

  12. NAGON SPROŽI NOTRANJI DRAŽLJAJ ! VEDENJE SAMICE OB GONITVI JE POPOLNOMA DRUGAČNO KOT V NORMALNEM STANJU. SAMICA Z URINIRANJEM NA VEČIH MESTIH PRIVABLJA SAMCE

  13. NAGON SPROŽI ZUNANJI DRAŽLJAJ NAGON PLENA

  14. VSTRAJNOST Vztrajnost je prirojena lastnost, pri kateri pes neko nagonsko dejanje na vsak način hoče izpeljati do konca, ne da bi se pustil od tega odvrniti. Pri tem pa ga od cilja ne odvrnejo niti fizične niti psihične ovire in napori. PRIMER ; Nagonski cilj majhnega psa je naskočiti vročo samico. Na poti do tega cilja so še drugi močnejši psi – konkurenca, ki ga napadajo in preganjajo. Ovira ga tudi visoka ograja, na poti do cilja ga ovira še lastnik, ki pelje samico na sprehod. Lastnik vedno odganja pse od samice itd. Vendar vztrajen pes se bo ob nevarnosti umaknil da ohrani svojo bit in vztrajal pri svojem cilju dokler ne pride prva prava prilika.

  15. DOMINANTNOST PSAALFA TEŽNJA VLADANJA - ALFA OSEBNOST SE NE ŽELI PODREDITI OKOLICI SE KAŽE ŽE PRI MLADIČU • PRVI PRI SKLEDI • JEMLJE IGRAČE OSTALIM MLADIČIM • BREZ VZROKA TERORIZIRA MLADIČE itn

  16. DOMINANTEN PES SI HOČE PODREDITI CELO VODNIKA

  17. NAGON PO IGRI

  18. Sposobnost učenja - IQ Prilagajanje okolju - narava kot velika učiteljica Narava je vsem živalim v več milijonov let trajajočega razvoja “podarila" znatno zalogo podedovanega temeljnega znanja; Ti genetsko prirojeni programirani vzorci vedenja se prenašajo iz roda v rod in so vtisnjeni v centralnem živčnem sistemu. Naučeni vzorci vedenja pa se v procesu učenja vtiskujejo v centralni živčni sistem vsakega posameznika in jih mora vsak žival znova pridobiti

  19. VEDENJE PSA V NOVI SITUACIJI PES MORA NAJTI REŠITEV SAM

  20. EMOCIJE - ČUSTVA

  21. SKUPEK TEH LASTNOSTI DAJE POSAMEZNEMU PSU NJEGOVO “NRAV” IDENTITETO

  22. UČNI PROCES

  23. UČNI PROCES ZNANSTVENI IZSLEDKI – SPOZNANJA • Fiziolog Ivan Petrovič Pavlov • Psiholog Edward L. Thorndike • Burrhus Frederic Skinner

  24. Fiziolog Ivan Petrovič Pavlov Utemeljitelj pogojnega refleksa je fiziolog Ivan Petrovič Pavlov. Njega ni zanimalo kaj se dogaja v pasji duši, marveč je raziskal zvezo med dražljajem in odzivom. Pavlov je psu dal košček mesa takoj po zvoku zvonca. Že po nekaj poskusih je pes ob zvoku zvonca začel cediti sline, čeprav ni dobil mesa. Pes je povezal oba dražljaja : zvok in meso. Zvok kot dražljaj je sprožil slino kot odziv - in to vedenje je Pavlov imenoval pogojni refleks.

  25. PAVLOV

  26. Edward L. Thorndike Ameriški psiholog Edward L. Thorndike je - ne da bi poznal teorije Pavlova - izvedel zanimiv poskus z mačko: Lačno mačko je zapri v kletko in ji napolnil skledo z najljubšimi jedmi, tako, da jih je lahko videla in vohala, ni pa jih mogla doseči. Hotela je zriniti glavo med prečkami, vendar zaman; praskala je po stenah kletke, toda lakota je ostala. Razočarana je tekala po kletki, dokler po naključju ni stopila na vzvod, ki ji je odprl pot do hrane. Čim pogosteje je Thorndike ponavljal eksperiment, tem manj časa je mačka rabila, da je sprožila mehanizem. Mačka se je torej nekaj naučila. Načina vedenja se naučiš, če si nagrajen ali če je nekaj potrjeno. Govorimo o "učenju z okrepitvijo". Učni proces je dobil ime "instrumetalno vedenje", ker je učenje instrument, da dosežeš nek cilj.

  27. Burrhus Frederic Skinner Je najprej razvil klasični pojem pogojnega refleksa Pavlova in ga podprl s številnimi eksperimenti. Uporabil je tudi spoznanje Thorndika in drugih ter s svojo "teorijo dveh faktorjev“ razvil nove načine učenja.

  28. Psiholog - Burrhus Frederic SKINNER Skinner je preizkus delal na podganah, le s to razliko, da je podgana tem hitreje prišla do hrane, čim hitreje je pritiskala na vzvod. Pospešil je tempo" dela", tako da je podgana slednjič z bliskovito naglica pritiskala na vzvod.

  29. POZNAVANJE • DUŠEVNE ZGRADBE • UČNEGA PROCESA NAM OMOGOČA NADALNJE INDIVIDUALNO IN TIMSKDELO !!!!

  30. NAJVEČJI PROBLEM JE VODNIKOVO NEZNANJENEPOZNAVANJE POSTOPNEGA IZGRAJEVANJA PSA SKOZI ČAS in PRAKSO

  31. ŽIVLJENJSKO OKOLJE JE ZA PSA UČILNICA

  32. IZKUŠNJE IN NOVI LASTNIKI NOVO OKOLJE

  33. KOMUNIKACIJA • VEDENJE ŽIVALI – GOVORICA TELESA • VEDENJE ŽIVALI – GOVORICA OBRAZA • SLUŠNI SIGNALI – LAJEŽ, CVILJENJE, REŽANJE itd

  34. KAKO NAČRTNO ZAČETI ?

  35. V NARAVI JE IGRA POGOJ ZA PRIDOBITEV IZKUŠENJ ZA PREŽIVETJEZAČNE SE ŽE V LEGLU • IGRE MED SOVRSTNIKI • IGRE Z MATERJO • IGRE Z OSTALIMI ČLANI KARDELA

  36. IGRE SE ZAČNEJO ZELO ZGODAJ

  37. ZA REŠEVALNEGA PSA JE NAČRTNA IGRA KOT PRIPRAVA ZA KASNEJŠE DELO

  38. IGRA JE ZA PSA HUDO RESNA ZADEVA

  39. POMEMBNO JE VEDETI ! DA ELEMENTI IGRE VSEBUJEJO VSE ELEMENTE NAGONA PLENAČE ŽELIMO IZGRAJEVATI SVOJEGA PSA PREKO IGRE MORAMO DOBRO POZNATI KAKO V NARAVI POTEKA NAGON PLENA

  40. VODNIK MORA DOBRO POZNATI NAGON PLENA • REGISTRIRANJE ALI ZAZNAVA PLENA • VID • SLUH • NJUH 2. PRIBLIŽEVANJE PLENU D 3. NAPETOST - TRENUTEK ODLOČITVE ZA NAPAD 4. NEPOSREDNI LOV - AKTIVNI LOV 5. NASKOK IN UGRIZ V PLEN 6. PRITEGNITEV IN ZAUSTAVITEV 7. UBIJANJE PLENA 8. PREVERJANJE - ali je plen “UBIT” X 9. NOŠENJE PLENA NA VARNO 10. ODPIRANJE PLENA – TRGANJE, ŽRTJE PLENA 11. ZAKOPAVANJE PLENA

  41. PRVI KORAKI NE PRINESEJO TAKOJ USPEHAPOIZKUS - ULOVITI • NEUSPEH • PO VEČKRATNIH POIZKUSIH USPEH

  42. PRVI PLEN

  43. Z IZKUŠNJAMI PRIDE TUDI VEČJI PLEN

  44. KAKO IZBRATI IGRAČE

  45. IGRAČA MORA BITI PRIMERNA PSIHOFIZIČNIM SPOSOBNOSTIM PSA • PRIMERNE VELIKOSTI DA LAHKO ZAGRIZE • PRIMERNE MEHKOBE DA SE PODA • DA JE DOBER OPRIJEM – DA NE DRSI • PRIMERNE TEŽE

  46. VAJA MORA BITI SESTAVLJENA EN ELEMENT IGRE, KI JO IZVAJAMO S PSOM MORA IMETI ( ZTK ) _____________________________________  Začetek Trajanje Konec Črta prikazuje relativni čas trajanja vaje. Na začetku je to par sekund - do prvega uspeha. Pozneje se spreminja in prilagaja glede na pridobljene izkušnje !

  47. ELEMENTI • ZAČETEK - KOT DA VODNIK LOVI PLEN • BEŽANJE PREDMETA • MOŽNOST NASKOKA UGRIZA • BORBA ZA PREDMET - VLEČENJE • SPUŠČANJE • NOŠENJE • MENJAVA - HRANA

  48. KONCENTRACIJA START V LOV – NASKOK UGRIZ – BORBA !

More Related