1 / 43

Jože VERBIČ

IZPUSTI TOPLOGREDNIH PLINOV V KMETIJSTVU. Jože VERBIČ. Lombergarjevi dnevi, Hoče, 5. december 2012. Toplogredni plini. * Odvisno od spojine, ta faktor uporabljamo v Sloveniji. Struktura izpustov TGP po plinih v Sloveniji, 2009. VIR: ARSO. Viri izpustov CO 2 v Sloveniji (2009).

jaron
Download Presentation

Jože VERBIČ

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. IZPUSTI TOPLOGREDNIH PLINOV V KMETIJSTVU Jože VERBIČ Lombergarjevi dnevi, Hoče, 5. december 2012

  2. Toplogredni plini * Odvisno od spojine, ta faktor uporabljamo v Sloveniji

  3. Struktura izpustov TGP po plinih v Sloveniji, 2009 VIR: ARSO

  4. Viri izpustov CO2 v Sloveniji (2009) Razdelitev skupnih emisij Razdelitev emisij zaradi rabe energije VIR: ARSO

  5. Viri izpustov CO2 v Sloveniji (2009) Razdelitev skupnih emisij Razdelitev emisij zaradi rabe energije Zajema tudi rabo energije v kmetijstvu – 1,3 % od emisij zaradi rabe energije Industrija in gradbeništvo 12 % VIR: ARSO

  6. Viri izpustov CH4 v Sloveniji (2009) Večji del (2/3) v deponije odpadkov, nekaj pri ravnanju z odplakami (1/3) Večji del v premogovništvu, nekaj zemeljski plin VIR: ARSO

  7. Viri izpustov N2Ov Sloveniji (2009) Nekaj manj kot ½ promet (katalizatorji!) VIR: ARSO

  8. Struktura emisij TGP v Sloveniji v letu 2009 (ARSO 2011)

  9. Toplogredni plini - Kjotski protokol • Obveznosti Slovenije - od izhodiščnega obdobja 1985-1987* do obdobja 2008-2012 smo dolžni zmanjšati izpuste za 8 %. • Sektorski cilji niso določeni. • * Za večino držav je izhodiščno leto 1990

  10. Gibanja izpustov toplogrednih plinov v kmetijstvu za Slovenijo, EU-27 in EU-15 SLOVENIJA 1986-2010 - 11,5 % Vir: ARSO, EEA, KIS

  11. Zmanjšanje izpustov TGP v Sloveniji po sektorjih (ARSO, 2011) Vsi sektorji skupaj: - 3,9 %, če upoštevamo ponore: – 12,5 %

  12. STRUKTURA IZPUSTOV TOPLOGREDNIH PLINOV V KMETIJSTVU V LETU 2010 1.963.000 t ekvivalentov ogljikovega dioksida Vir: KIS, ARSO

  13. STRUKTURA IZPUSTOV TOPLOGREDNIH PLINOV V KMETIJSTVU V LETU 2010 Prispevek govedoreje k skupnim izpustom toplogrednih plinov iz kmetijstva v 2010: 65,6 % Vir: KIS

  14. Dogajanja v vampu Metan 2 – 12 % bruto energije krme Mikrobna prebava beljakovin, celičnih sten, škroba, sladkorjev, … 10 do 100 milijard bakterij na ml soka 100.000 do 1.000.000 protozoj na ml soka

  15. Predlagani ukrepi in učinki – prireja mleka • Povečanje mlečnosti z namenom zmanjšanja potreb po energiji za vzdrževanje (selekcija, kakovostna krma, optimalni obroki) • Optimiranje obrokov glede vsebnosti beljakovin z namenom zmanjšanja izločanja N • Podaljšanje življenjske dobe krav molznic z namenom zmanjšanja potreb po plemenskih telicah in zmanjšanja izpustov med zrejo telic • Izboljšanje reprodukcijskih parametrov z namenom povečanja mlečnosti na krmni dan • Povečanje deleža živali na paši, proizvodnja bioplina

  16. PORAZDELITEV ZAUŽITE ENERGIJE NA ENERGIJO ZA PRIREJO MLEKA IN ENERGIJO ZA VZDRŽEVANJE Molznica: 10 kg mleka na dan Molznica: 30 kg mleka na dan

  17. IZPUSTI TOPLOGREDNIH PLINOV PRI PRIREJI MLEKA V ODVISNOSTI OD INTENZIVNOSTI REJE* *Vključno s posrednimi izpusti in izpusti pri gnojenju, izpusti pri vzreji telic niso vključeni

  18. Predlagani ukrepi in učinki – prireja mleka • Povečanje mlečnosti z namenom zmanjšanja potreb po energiji za vzdrževanje (selekcija, kakovostna krma, optimalni obroki) • Optimiranje obrokov glede vsebnosti beljakovin z namenom zmanjšanja izločanja N • Podaljšanje življenjske dobe krav molznic z namenom zmanjšanja potreb po plemenskih telicah in zmanjšanja izpustov med zrejo telic • Izboljšanje reprodukcijskih parametrov z namenom povečanja mlečnosti na krmni dan • Povečanje deleža živali na paši, proizvodnja bioplina

  19. Vpliv dolgoživosti krav na izpuste toplogrednih plinov pri prireji mleka (za molznice s 6000 kg mleka v standardni laktaciji) *Vključno s posrednimi izpusti in izpusti pri gnojenju, vključeni izpusti pri vzreji telic

  20. Predlagani ukrepi in učinki – prireja mleka • Povečanje mlečnosti z namenom zmanjšanja potreb po energiji za vzdrževanje (selekcija, kakovostna krma, optimalni obroki) • Optimiranje obrokov glede vsebnosti beljakovin z namenom zmanjšanja izločanja N • Podaljšanje življenjske dobe krav molznic z namenom zmanjšanja potreb po plemenskih telicah in zmanjšanja izpustov med zrejo telic • Izboljšanje reprodukcijskih parametrov z namenom povečanja mlečnosti na krmni dan • Povečanje deleža živali na paši, proizvodnja bioplina

  21. Izpusti toplogrednih plinov v odvisnosti od načina reje - 3 % - 8 % - 33 % Ocene veljajo za molznice s 6000 kg mleka v standardni laktaciji

  22. Izpusti didušikovega oksida zaradi gnojenja z živinskimi gnojili • PAŠA- zaradi zmanjšanja zračnosti tal povzročajo neustrezni načini paše povečanje izpustov didušikovega oksida

  23. Možnosti za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov pri pitanju Izboljšanje prirastov Pitanje na večjo maso Zmanjšanje zakola telet Klavne prvesnice ? Krave dojilje ?

  24. Izpusti toplogrednih plinov pri govejih pitancih v odvisnosti od intenzivnosti reje • Prirasti: • 842 g • 860 g • 845 g • 827 g • 831 g

  25. Možnosti za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov pri pitanju Izboljšanje prirastov Pitanje na večjo maso Zmanjšanje zakola telet Klavne prvesnice ? Krave dojilje ?

  26. Program razvoja podeželja 2007-2013 • Ekološko kmetovanje – travinje (EKO) • 26.515 ha (89 % od zemljišč v ekološkem kmetovanju) • 5.799.000 € (83,8 % od denarja, namenjenega ekološkemu kmetovanju, 14,9 % od denarja namenjenega kmetijsko okoljskim ukrepom) • Sonaravna reja domačih živali (REJ) • 70.536 ha • 5.807.000 € (14,9 % od denarja namenjenega kmetijsko okoljskim ukrepom) Vir: ARSKTRP, podatki za subvencijsko leto 2011

  27. Izpusti pri prireji mleka – učinek ukrepov PRP + 3,8 % + 13,0 %

  28. Izpusti pri prireji mesa – Učinek ukrepov PRP + 1,3 % + 7,2 %

  29. Slovenija – izpusti toplogrednih plinov pri prireji mleka in mesa

  30. KRAVA DOJILJA? 3545 kg ekvivalenta CO2 na leto Če teleta obremenimo z izpusti krave dojilje, se izpusti na kg govedine povečajo od približno 10 na 11 kg ekvivalenta CO2

  31. Izpusti didušikovega oksida • Ukrepi za zmanjšanje izpustov didušikovega oksida zaradi gnojenja z živinskimi gnojili presegajo okvir živinoreje – potrebujemo celovite rešitve

  32. Didušikov oksid (N2O) Beljakovine v krmi ATMOSFERA N v živinskih gnojilih Mineralna gnojila Amonijak Nitrit N2 Nitrat N2O Nitrit N2O

  33. Osnovni vzroki za onesnaževanje okolja z dušikovimi snovmi • malomarno ravnanje z živinskimi in • mineralnimi gnojili • preveč dušika v kroženju na kmetiji ZNAČILNO ZA ŽIVINOREJO

  34. Integrirano kmetijstvo Kombinirana rastlinska pridelava in živinoreja, ki omogoča učinkovito kroženje dušika na kmetiji. Manjše potrebe po dušiku iz rudninskih gnojil in s tem manjši izpusti N2O.

  35. SPECIALIZACIJA HRANA, BIOGORIVA, VLAKNA ŽIVINOREJA RASTLINSKA PRIDELAVA Žita, stročnice, sadje, zelenjavaitd. ŽIVINA N N N2 ŽIVINSKA GNOJILA KRMNE RASTLINE CO2 N Fosilna goriva N MineralnaGnojila

  36. DIVERZIFIKACIJA HRANA, BIOGORIVA, VLAKNA ŽIVINOREJA RASTLINSKA PRIDELAVA Žita, stročnice, sadje, zelenjavaitd. ŽIVINA N N ŽIVINSKA GNOJILA KRMNE RASTLINE N MineralnaGnojila

  37. Trendi v Sloveniji Spodbujanje prometa z živinskimi gnojili? Vir: SURS

  38. IZKORISTEK DUŠIKA Pridelovanje žit 30-60 % Piščančje meso 40 % Jajca 35 % Svinjina 30 % Mleko 25 % Govedina 15 % Prebivalstvo ?

  39. Nekatere ocene za Slovenijo (2010)

  40. SKLEP - Predlog usmeritev • Izboljšanje učinkovitosti reje domačih živali ob upoštevanju naravnih danosti • Ključni poudarek – izboljšanje kakovosti krme s travinja in obrokov za prežvekovalce • Izboljšanje kroženja dušika in povečanje simbiotske vezave dušika

  41. SKLEP - Predlog usmeritev • Spodbujanje načinov rabe in obdelave tal, ki ne povečujejo emisij CO2 oz. zagotavljajo ohranitev ali povečanje zalog ogljika v tleh • Spodbujanje učinkovite rabe energije v kmetijstvu • Spodbujanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov na način, ki ne konkurira pridelovanju hrane Po ocenah za 2011 izkoriščamo za proizvodnjo bioplina le 0,2 % gnoja goved, 13,8 % gnoja prašičev in 5,8 % gnoja perutnine.

  42. SKLEP - Predlog usmeritev • Povečanje samooskrbe s hrano in spodbude za vzpostavitev lokalne oskrbne verige s hrano

  43. POZIV – Zmanjšajmo izpuste toplogrednih plinov! • Zakaj?podnebne spremembe bodo najbolj prizadele kmetijstvo s toplogrednimi plini izgubljamo energijo in dušik Kaj nas lahko prepriča?

More Related