BOJATA KAKO SREDSTVO ZA DIZAJN NA TEKSTILOT Karakteristiki na bojata Ton na bojata, H (Hue)

1. BOJATA KAKO SREDSTVO ZA DIZAJN NA TEKSTILOT Karakteristiki na bojata Ton na bojata, H (Hue) Svetlina, L (Lightness) Zasitenost,C (Chroma,Saturation, Intensity) Ovie dimenzii na bojata ovozmo`uvaat nejzina interpretacija vo oboeniot prostor.

2. KARAKTERISTIKI NA BOJATA TON Svetlinata so odredena branova dol`ina e ton, boja ili spektralna boja. Site boi vo spektarot se tonovi.

3. KARAKTERISTIKI NA BOJATA SVETLINA Svetlinata se odnesuva na svetlinata ili temnosta na bojata. Site boi poseduvaat prirodna svetlina pri {to tie izgledaat naj~isto. Nekoi boi, kako `oltata, se po priroda svetli. Drugi, kako violetovata, se prirodno potemni. So dodavawe na bela boja sekoj pigment }e stane posvetol. So dodavawe na crna boja najgolem broj od pigmentite }e stanat potemni. Svetlina mo`e da imame i bez boja (ahromatski boi). Crnoto, beloto i sivoto imaat svetlina a nemaat boja.

4. KARAKTERISTIKI NA BOJATA SVETLINA Crnoto ima svetlina - 1 ^ist ton ima svetlina 0 Beloto ima svetlina 1

6. KARAKTERISTIKI NA BOJATA ZASITENOST Zasitenosta e povrzana so intenzitetot na bojata, ili kolku bojata e jasna, brilijantna ili tapa. Zasitenata boja ima visok intenzitet i e jasna. Tapata boja e nezasitena ili so slab intenzitet. Zasitenosta se narekuva i hroma. Boja bez brilijantnost (bez ton) e ahromatska.

7. KARAKTERISTIKI NA BOJATA ZASITENOST Vo krugot na boi e prika`an odnosot pome|u tonot, po ivicata na krugot i zasitenosta, od centarot kon ivicata. Triagolnikot ja poka`uva zavisnosta pome|u svetlinata, (vertikalno) i zasitenosta, (horizontalno).

8. SISTEMI ZA NARA^KA NA BOI

9. SISTEMI ZA NARA^KA NA BOI Munsellrazvil sistem vo koj {to boite gi opi{al numeri~ki. Vo ovoj sistem ima 5 primarni i 5 sekundarni tonovi. Tonot, svetlinata i zasitenosta se rangirani so broevi. So ubotreba na ovoj sistem mo`eme lesno da gi opi{eme boite. Bojata e tri-dimenzionalna poradi trite karakteristiki: ton, svetlina i zasitenost. Tri-dimenzionalniot model koj go koristiMunsellsistemotse vika drvo na boi. Centralnoto steblo e svetlinata (ahromatsko) so 10 granki - tonovi. Tonovite na sekoja granka gradiraat od najtapo do brilijantno odej}i od centarot kon nadvor.

10. SISTEMI ZA NARA^KA NA BOI CIE vrednostite se odredeni preku testirawe na grupa posmara~i. Ovie eksperimentalno bazirani vrednosti mo`at da se koristat za merewe i sporedba na boite dobieni so razli~ni metodi. CIE dijagramot na hromati~nost e eden od na~inite da se postavat boite koi ~ovekovoto oko gi gleda.

11. SISTEMI ZA NARA^KA NA BOI Bojata mo`e da se specificira preku nejzinite kolorimetriski vrednosti. Kolorimetarot e instrument koj ja meri bojata koristejki brojki dobieni od CIE vrednostite.

12. KRUG NA BOI

13. KRUG NA BOI

14. KRUG NA BOI Krugot na boi e vizuelna pretstava na teorijata na boite. Spored teorijata na boite, harmoni~nite kolor kombinacii koristat bilo koi 2 boi sprotivni edna na druga vo krugot na boi, bilo koi 3 boi na ednakvo rastojanie vo krugot koi formiraat triagolnik, ili bilo koi 4 boi koi formiraat ~etiriagolnik. Harmoni~nite kombinacii na boi se vikaat kolor {emi ili kolor harmonii. Kolor {emite ostanuvaat harmoni~ni bez ogled na agolot na rotacija.

15. Monohromatskakolor {ema Koristi varijacii na svetlinata i zasitenosta na edna boja. Ovaa {ema izgleda ~isto i elegantno. Monohromatskite boi dobro se slo`uvaat davaj}i smiruva~ki efekt. Lesna e za gledawe osobeno na sini i zeleni tonovi. Primarnata boja mo`e da se integrira so neutralni boi: crna, bela ili siva. So ovaa {ema te{ko se postignuva naglasuvawe. KRUG NA BOI

16. Monohromatskakolor {ema

17. Analogna kolor {ema Analognata kolor {ema koristi boi koi se sosedni vo krugot na boi. Ednata boja se koristi kako dominantna dodeka drugata ja zbogatuva {emata. Ovaa kolor {ema e sli~na so monohromatskata no nudi pove}e nijansi. KRUG NA BOI KRUG NA BOI Examples:

18. Analogna kolor {ema

19. Komplementarnakolor {ema Ovaa {ema koristi dve boi edna sproti druga vo krugot na boi. Ovaa {ema izgleda najdobro ako nasproti topla se postavi ladna boja, na primer crvena so zeleno-sina. Ovaa {ema ima visok kontrast. Koga se koristi komplementarnata {ema se izbira dominantnata boja a komplementarnata boja slu`i za naglasuvawe. KRUG NA BOI

20. Komplementarnakolor {ema

21. Razdelenakomplementarnakolor {ema Ovaa {ema e varijanta na standardnata komplementarnata {ema. Ja koristi bojata i dvete sosedni boi na komplementarnata. Dava visok kontrast bez jakata tenzija na komplementarnata {ema. KRUG NA BOI :

22. Trijadi~nakolor {ema Ovaa kolor {ema koristi tri boi na ednakvo rastojanie vo krugot na boi. Dava jaki vizuelni kontrasti a istovremeno ja odr`uva ramnote`ata i bogatstvoto na boite. Ne e tolku kontrastna kako komplementarnata {ema, no izgleda pobalansirano i harmoni~no. KRUG NA BOI

23. Tetradi~na (dvojnokomplementarna) kolor {ema Ovaa {ema e najbogata bidej}i koristi 4 boi, dva komplementarni para na boi. Ovaa {ema te{ko se harmonizira ako site 4 boi se zastapeni vo ednakvi koli~ini. Mo`e da izgleda neizbalansirano, taka {to treba da se izbere dominantna boja. KRUG NA BOI

24. KRUG NA BOI TOPLINA NA BOITE

25. KRUG NA BOI TOPLINA NA BOITE Krugot na boi go poka`uva i odnosot na topli i studeni boi. Toplinata na boite e povrzana so osetot za toplina {to go zra~i sekoja boja. Boite na crvenata strana na trkaloto se topli bidej}oi ne asociraat na toplina. Zelenata strana asocira na studenilo. Toplinata na boite vo ramkite na edna familija na boi e relativna.

26. KRUG NA BOI TOPLINA NA BOITE Toplinata na boite vrz nas vlijae psiholo{ki i vizuelno. Taa vlijae na postavenosta na objektite vo prostorot. Toplite boi privlekuvaat , izgledaat pobliski do nabquduva~ot. Za razlika od niv studenite boi distancirat. TOPLO STUDENO

27. KRUG NA BOI TOPLINA NA BOITE TOPLI BOI Crveni Portokalovi @olti

28. KRUG NA BOI TOPLINA NA BOITE STUDENI BOI Zeleni Violetovi Sini

29. OPTI^KA ILUZIJA SO IZBOR NA BOJATA   VO KOMPOZICIITE BOITE SE OPKRU@ENI SO DRUGI BOI. KOGA DVE ILI POVE]E BOI SE VO NEPOSREDNA BLIZINA EDNA DO DRUGA TIE VZAEMNO DEJSTVUVAAT EDNA VRZ DRUGA I SE MENUVAAT. TAA PROMENA NA BOITE SE NAREKUVA ISTOVREMEN KONTRAST.

30. OPTI^KA ILUZIJA SO IZBOR NA BOJATA AKO ZEMEME TRI SIVI KVADRAT^IWA I PRVOTO GO POSTAVIME NA BEL FON (POZADINA), VTOROTO NA SIV FON A TRETOTO NA CRN FON, KVADRAT^ETO POSTAVENO NA BEL FON ]E IZGLEDA POTEMNO VO SPOREDBA SO KVADRAT^ETO POSTAVENO NA CRN FON. OVAA POJAVA SE NAREKUVA SVETLINSKI KONTRAST.

31. OPTI^KA ILUZIJA SO IZBOR NA BOJATA PRI POSTAVUVAWE NA ISTITE SIVI KVADRAT^IWA VRZ FON SO RAZLI^NA BOJA SE ZABELE@UVA PROMENA NA NIVNATA BOJA. NA CRVENA PODLOGA SIVOTO KVADRAT^E DOBIVA SINO ZELEN ODSJAJ, NA @OLTA PODLOGA - SINKAST, NA ZELENA PODLOGA - CRVENIKAV, ODNOSNO NA RAZLI^NI PODLOGI SIVATA BOJA DOBIVA NIJANSA NA KOMPLEMENTARNATA BOJA. OVAA POJA SE VIKA KONTRAST NA BOJATA.

32. OPTI^KA ILUZIJA SO IZBOR NA BOJATA AKO PODOLGO VREME SE POSMATRA CRVEN PREDMET A POTOA POGLEDOT SE SVRTI NA BEL LIST, ]E ZABEL@IME KONTURI NA ISTIOT PREDMET, NO VO KOMPLEMENTARNATA BOJA - SINOZELENIKAVA. OVAA POJAVA SE NAREKUVA POSLEDOVATELEN KONTRAST.

33. OPTI^KA ILUZIJA SO IZBOR NA BOJATA PRI SPOREDBA NA DVA KVADRATA SO POTPOLNO EDNAKVI DIMENZII, EDNIOT POSTAVEN NA SVETOL A DRUGIOT NA TEMEN FON, SVETLIOT KVADRAT ]E IZGLEDA POGOLEM OD TEMNIOT. OVAA POJAVA SE NAREKUVA IRADIJACIJA.