1 / 28

BOJATAKAKO SREDSTVO ZA DIZAJN NA TEKSTILOT

BOJATAKAKO SREDSTVO ZA DIZAJN NA TEKSTILOT

selma
Download Presentation

BOJATAKAKO SREDSTVO ZA DIZAJN NA TEKSTILOT

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. BOJATAKAKO SREDSTVO ZA DIZAJN NA TEKSTILOT Operaciite na boewe i pe~atewe ja koristat bojata kako osnovno sredstvo za dizajn na tekstilot. So boeweto bojata se nanesuva na tekstilniot materijal ramnomerno, pokrivaj}i ja celata povr{ina, za razlika od pe~ateweto kade {to bojata se nanesuva lokalno, naj~esto na strogo ograni~ena povr{ina pri {to vo najgolema merka se iska`uva estetskoto slagawe i kombinirawe na boite.

  2. Zborot boja ima dvojno zna~ewe. Toj mo`e da se odnesuva na vizuelniot vpe~atok koj go dobiva ~ove~koto oko (tn. opti~ki fenomen) i na oboenata materija (boilo) koja {to slu`i za boewe na drugite materii. Od mnogute na~ini i sredstva za dizajn bojata e sekako edno od najzna~ajnite. Taa deluva na posmatra~ot i predizvikuva odreden psiholo{ki efekt, inicira i niza na mislovni procesi i emocii.

  3. Sozdadeniot vpe~atok od strana na bojata predizvikuva i fiziolo{ki reakcii na organizmot. Osoznavaj}i go golemoto zna~ewe na bojata i nejzinoto mo}no vlijanie vrz posmatra~ot, dizajnot ja koristi kako edno od osnovnite sredstva na izrazuvawe. Pokraj estetskite kvaliteti koi se izrazuvaat preku bojata , taa predizvikuva brojni svesni i podsvesni asocijacii vo psihata na li~nosta koi vlijaat na nejzinata opredelba i odnesuvawe.

  4. Eden poznat dezajner na tekstil konstatiral: "Bojata e ubavina i moda , taa e klu~ na otmenite proda`bi - a u{te pove}e na masovnite. Bojata e profit i zaguba, taa e qubimec na industrijata, no istovremeno e i no}en ko{mar".

  5. Boila vo tekstilot Vo naukata za boite i tehnologijata na boite, vo tekot na poslednite 150 godini, dojdeno e do mnogu zna~ajni pronajdoci, koi go ovozmo`ile i go podr`ale kreativniot proces na dizajnirawe na tekstilnite proizvodi. Dizajnerot na tekstilni materijali treba da bide sposoben da gi koristi site nau~ni i tehnolo{ki izvori, no i da bide kreativen umetnik koj ima oset za individualnite ~ove~ki potrebi.

  6. Istorijata na sintetskite boi po~nuva 1856 godina koga Vilijam Perkin go sintetiziral Anilinskoto crveno. Pred-perkionoviot svet se sostoel samo od boi od prirodno poteklo, dodeka post - perkinovoto vreme e polno so potencijal i vozbuda. Vo toj zna~aen period na hemijata na boite, kon krajot na 19 vek stanalo mo`no da se sintetizirat supstanci koi gi nema vo prirodata. Taka se pronajdeni i kiselite boi za boewe na volnata, koi davale "~isti" i brilijantni tonovi na vlaknata od `ivotinsko poteklo.

  7. Osobeno bilo va`no da se dobie "dobra" crvena boja, {to e kone~no postignato so pronao|aweto na Kongo crvenata vo paletata na direktni boi. So ponatamo{ni istra`uvawa razvieni se {iroki paleti kaj site poznati klasi na boi. Vo pedesetite godini na ovoj vek dojdeno e do novi pronajdoci, od koi najva`na e sintezata na reaktivnite boi za pamuk od tipot Procion.

  8. Novite boi vo toa vreme bile kombinirani so sinteti~kite materijali, a ovozmo`ile i eftino boewe na pamukot vo brilijantni boi za sekakva upotreba. Razvitokot na naukata ovozmo`il proizvodstvo na razli~ni tipovi sinteti~ki boi so {to neograni~eno e pro{ireno poleto na nivnata primena.

  9. Brojnite nijansi i paleti na tonovi vo ramkite na nijansite, izdiferenciranost na svojstvata vo opseg od brilijantno sjajni do matirani, razli~nost vo dlabo~inata na obojuvaweto, hromati~nosta kako vrednost za ja~inata i izrazenosta na bojata, subjektivniot oset za toplina ili ladno {to go predizvikuva bojata i sl. davaat neograni~eni mo`nosti za dizajn.

  10. [TO E BOJA? Bojata na nekoe telo ne mo`e da se vbroi vo fizi~ko-hemiski osobini kako {to se zafatnina, masa, temperatura itn. tuku pretstavuva subjektiveno perceptivno do`ivuvawe. Ovoj setilen oset se sozdava vo nervnite }elii na mozokot pod vlijanie na svetlinata koja vo okoto na nabquduva~ot predizvikuva oset za boja kako fiziolo{ka nadrazba.

  11. [TO E BOJA? • Spored toa, za do`ivuvawe na bojata neophodni se tri ~initela: • Svetlina (izvor na svetlina, emitor) • Oboen objekt (svetlinsko refleksionite svojstva na materijalot) • Oko i mozok na nabquduva~ot (setilo za vid, receptor)

  12. Boite {to gi gledame zavisat od intenzitetot na svetlinata i nejzinata spektralna energija. Pri slabo osvetluvawe boite na predmetite se tapi. Na jasna dnevna svetlina pove}e se gledaat boite, kontrastot i zasitenosta.

  13. Spektarot na svetlinata sodr`i razli~ni branovi dol`ini vidlivi za ~ove~koto oko. Razli~nite branovi dol`ini gi gledame kako razli~ni boi.

  14. Wutnovite eksperimenti poka`ale deka so kombinacija na svetlinata mo`at da se dobijat razli~ni boi, na pr. so kombinacija na `oltata i sinata svetlina dobivame zelena boja.

  15. So koristewe na dve prizmi, Wutn poka`al deka so kombinacija na nekoi oboeni svetlini mo`e da se dobie ~ista bela.

  16. Izvorite na svetlina koi gi smetame za "beli"se razlikuvaat po spektralnata raspredelba. Son~evata svetlina e sino bela, volframovite svetilki se `olto beli. Za ocenka nabojata se koristat standardiziranisvetilki.

  17. Pred svetlinata da stigne do o~ite taa se modificira od boite na predmetot {to go gledame.

  18. Koga svetlinata pa|a na oboeniot predmet taa mo`e da se reflektira, absorbira ili transmitira Kolorantite mo`at da se me{aat taka {to da se dobie odredena branova do`ina a so toa i bojata {to sakame da ja vidime.

  19. Svetlinskite branovi koga }e stignat do okoto go stimuliraat vizuelniot proces, koj {to e izvonredno slo`en. Vo retinata ~ep~iwata se osetlivi na tonot i svetlinata na bojata. Stap~iwata se osetlivi samo na svetlinata.

  20. KARAKTERISTIKI NA BOJATA Dimenzii na bojata Spored David Katz bojata e odredena so tri dimenzii: 1.      Ton na bojata, H (Hue) 2.      Svetlina, L (Lightness) 3.      Zasitenost, C (Chroma) Ovie dimenzii na bojata ovozmo`uvaat nejzina interpretacija vo oboeniot prostor.

  21. TEORII ZA BOJATA Postojat dve teorii koi objasnuvaat kako boite deluvaat i vzaemodejstvuvaat. Teorijata me{awe na svetlinata, aditivno me{awe na boite, koja se zasnova na emitirana ili filtrirana svetlina, i Pigmentna teorija, subtraktivno me{awe na boite, koja se zasnova na toa kolku bela svetlina e apsorbirana ili reflektirana od oboenata povr{ina.

  22. ADITIVNO ME[AWE NA BOITE Svetlinskata teorija zapo~nuva so crno- otsustvo na svetlina. Koga site frekvencii na vidlivata svetlina se emitiraat zaedno rezultatot e bela (son~eva) svetlina. Interakcijata na boite e prika`ana so upotreba na krugot na boi so crvena(red), zelena (green) i sina(blue) kako primarni boi. Toa se trite boi na koi se osetlivi ~ep~iwata vo okoto.Ova e RGB kolor sistem (Red, GreeniBlue).

  23. ADITIVNO ME[AWE NA BOITEPri me{awe na primarnite boi se dobivaat sekundarnite boi: crveno + zeleno = `olto crveno + sino = magenta zeleni + sino = cijan Trite primarni boi zaedno davaat belo. Zatoa ovaa teorija se vika aditivna. Primeri na svetlinskata teorija sekojdnevno gledame na ekranot na televizorot ili komjuterskiot monitor. Ovaa teorija se koristi i za dramati~ni svetlinski efekti na teatarskite sceni.

  24. SUBTRAKTIVNO ME[AWE NA BOITE Pigmentite se odnesuvaat skoro sprotivno na svetlinata. Kaj pigmentite crnata povr{ina ja apsorbira skoro celata svetlina, pravej}i ja da izgleda crna. Belata povr{ina ja reflektira skoro celata bela svetlina pravej}i ja da izgleda bela.

  25. SUBTRAKTIVNO ME[AWE NA BOITE Oboen pigment, zelen na primer, gi apsorbira frekvenciite koi ne se zeleni, a gi reflektira samo zelenite frekvencii. Bidej}i site boi osven bojata na pigmentot se apsorbirani, ovaa teorija se vika subtraktivna. Ako najgolem del od zelenata svetlina se reflektira, zelenoto }e bide brilijantno. Ako se reflektira malku zeleno, zaedno so drugi boi, zelenoto }e bide tapo.

  26. SUBTRAKTIVNO ME[AWE NA BOITE Primarnite boi vo pigmentnata teorija varirale niz vekovite no cijan, magenta i `olta se najupotrebuvanite. Ova se trite primarni boi na mastloto, zaedno so crnata, koi se koristat za pe~arewe. Tie se osnova na CMY kolor sistemot. Cyan, Magenta, Yellowi(K)black se sekundarni boi kaj svetlinskata teorija.

More Related