170 likes | 582 Views
POLITIČNI SISTEMI MED OBEMA VOJNAMA. DEMOKRATIČNI MEŠČANSKI SISTEMI. Velika Britanija po vojni razširi svoj imperij (British Commonwealth – kot politika povezovanja imperija ; dominioni…...) Je VB še prva sila svet?
E N D
DEMOKRATIČNI MEŠČANSKI SISTEMI Velika Britanija • po vojni razširi svoj imperij (British Commonwealth – kot politika povezovanja imperija ; dominioni…...) • Je VB še prva sila svet? • notranja politika – liberalna stranka izgublja, konservativna stranka prevzema vodilno vlogo, konkurenca s strani laburistične stranke
Napake v britanski zunanji politiki med obema vojnama (ministrski predsednik Chamberlain) Francija • glavna sila v Evropi • gospodarski razvoj……socialne reforme • notranja politična nestabilnost ---- desničarske in fašistične organizacije; Ljudska fronta
ZDA • izolacionistična politika • “zlata 20. – ta leta” • notranja politika – zmaga demokrata Roosevelta
ČEŠKOSLOVAŠKA • edina država v srednji Evropi, ki je do konca tridesetih let obdržala demokratični sistem; Zakaj? WEIMARSKA REPUBLIKA ????
“VMESNI” POLITIČNI SISTEMI • združujejo prvine klasične meščanske ureditve z elementi totalitarizma • predvsem kmetijske države, moderni kapitalizem se šele uveljavlja , nimajo demokratične tradicije, pomembno vlogo ima vojska, države ki so obremenjene tudi s hudimi mednacionalnimi spori • Poljska, Jugoslavija, Madžarska, Romunija, Bolgarija, Kitajska..
TOTALITARNI SISTEMI – 1. del FAŠIZEM IN RAZLIČNE OBLIKE FAŠISTIČNIH REŽIMOV MED OBEMA VOJNAMA - fašizem v Italiji - nacizem v Nemčiji - fašizem na azijski način – Japonska - frankizem - Španija
FAŠIZEM IN FAŠIZEM V ITALIJI FAŠIZEM – skupen izraz za skrajno nacionalistična, šovinistična, agresivna in totalitarna gibanja - it. fascio – snop (spominja na fasces) KJE? • v modernih državah, kjer se parlamentarna demokracija ni utrdila ZAKAJ? • kriza imerializma po vojni • strah finančnega kapitala pred revolucionarnim vrenjem (nevarnost socialistične revolucije)
KAK0 NA OBLAST? -ustanavljajo lastne vojaške oddelke -množično obveščanje in propaganda -podpora – srednji sloj FAŠIZEM KOT POLITIČNI SISTEM -odprava ustavne ureditve -princip vodje -nasilna odstranitev demokratičnih sil -povečano izkoriščanje delavskega razreda
-priprave na vojno -antikomunizem -antiliberalizem VZROKI ZA VZPON FAŠIZMA V ITALIJI • razočaranje it. buržoazije nad sklepi mirovne konference • finančna in gospodarska kriza
BENITO MUSSOLINI • Iz bojevitega socialista se je sprevrgel v ognevitega zagovornika vstopa Italije v vojno • ZVEZA BOJEVNIKOV – Fascio di combattimento – l. 1921 nacionalna fašistična stranka • “pohod na Rim” – 28. 10. 1922 • 29. 10. 1922 kralj Emanuel III. dovoli sestaviti novo vlado (14 članov; 4 člani iz fašistične stranke)
UTRJEVANJE OBLASTI -preganjanje komunistični,socialistični voditeljev…..narodnostnih manjšin -zmanjšati brezposelnost -naklonjenost cerkve – lateranska pogodba 1929 -prepovedane so vse politične stranke razen fašistične -”MARE NOSTRO” -l. 1927 – “CARTA DI LAVORO”- temelj fašistične korporativistične države
AGRESIVNA ZUNANJA POLITIKA -1935 iz Somalije zasedejo Abesinijo -1936 podpora generalu Francu v španski dr. vojni -1939 zasedejo Albanijo -1936 os “RIM – BERLIN” -1939 “JEKLENA ZVEZA” -1940 TROJNA ZVEZA
ZNAČILNOST FAŠIZMA -proizvod 1. svetovne vojne -propade med 2. svetovno vojno…………. neofašizem -najbolj blaga oblika, manj kaznovan -izhaja iz močne levičarske ideje - progresivna obdavčitev nacionalizacija razlastitev cerkve volilna pravica žensk -podcenjevanje fašistične stranke -manifestativnost -vloga vodje in vloga posameznika -nasilje