Zakaj je javni prevoz kul?

1. Zakaj je javni prevoz kul? Učno gradivo za srednje šole

2. Vsebina predstavitve 1 Uvod v trajnostni razvoj 2 Promet v Sloveniji 3 Javni potniški promet 4 Koraki za trajnostno mobilnost

3. 1 Trajnostni razvoj družbe

4. Vsa naša dejanja so povezana s stanjem • okolja, drugimi ljudmi in drugimi dejavnostmi. • Vsak poseg v okolje povzroči neko • spremembo. • Ravnanje z okoljem naj vodi v ljudem varno, • prijetno in zdravo življenjsko okolje.

5. Predlogi vsebin trajnostnega razvoja • Naravni viri – Iz česa proizvajamo? • Potrošništvo brez meja. • Odpadki – Uporabimo jih ponovno! • Razvoj mest in suburbanizacija.

6. Predlogi vsebin trajnostnega razvoja • Hrana in pijača – Sem, kar jem! • Države v razvoju – razvite države. • Načrtovanje za trajnostno prihodnost.

7. Podnebne spremembe toplogredni plini atmosfera

8. Viri emisij toplogrednih plinov energetika promet industrija kmetijstvo gozdarstvo odpadki

9. Posledice • Dvig povprečne temperature Zemlje • Dvig gladine morja (taljenje ledu) • Sprememba vegetacijskih con • Ekstremni vremenski dogodki

10. 2 Promet v Sloveniji

11. Promet prispeva skoraj petino emisij toplogrednih plinov • Količina emisij se vsak leto povečuje • Slovenci vec kot 75 % potovanj opravimo z avtomobilom, ki vsakodnevno v ozračje sprostijo 140 t emisij CO, 100 kg svinca, vec kot 10.000 t CO2, 70 t NOx in 4 t SO2 • vsako leto se zgodi okoli 38 000 prometnih nesrec, v katerih umre okrog 250 oseb, okrog 1500 ljudi na leto je težko poškodovanih

12. Emisije TPG od prometa v Sloveniji

13. Razvoj prebivalstva in lastništva avtomobilov

14. Zakaj avto ni kul?

15. Prometne nesreče • ekonomska škoda • zdravstvene težave • izguba časa • ovira za nekatere vrste transporta (npr. avtobus) • stres

16. Infrastruktura • uničenje okolja • zasedanje prostora • škodljiv vpliv na biodiverziteto • odrezane lokalne skupnosti, ki jim avtoceste prinašajo le nezaželene stranske učinke

17. Hrup • zdravstveni problemi • stres • neudobno okolje za življenje

18. Ekonomska škoda • nemobilnost • povečani pritiski na okolje

19. Izpušni plini • onesnaženje zraka • spreminjanje podnebja • zdravstveni problemi

20. 3 Javni potniški promet

21. Učinkovito orodje v boju s podnebnimi spremembami Rešitev za prometne zamaške Čistejši zrak in manjhrupa Varnost v prometu Prihranek stresa in energije Prihranek denarja

22. JPP v Sloveniji • delež uporabnikov JPP se je od osamosvojitve zmanjšal za 3/4 • frekvence povezav so manjše kot pred 20 leti • JPP je orodje mobilnosti za tiste, ki nimajo možnosti alternative.

23. Delež prevoženih pkm v Sloveniji v letu 2006 Slovenija se po rabi javnega potniškega prometa na lestvici evropskih držav (EU-27) uvršča na zadnje mesto.

24. Raba javnega prevoza v Sloveniji

25. Razlogi za “nepopularnost” JPP • Prometna politika v Sloveniji že desetletja vlaga v razvoj cestnega omrežja in zanemarja javni prevoz • nepovezan razvoj železniškega in avtobusnega omrežja • neusklajenost voznih redov • neprilagojenost sistema sodobnemu načinu življenja in potrebam uporabnikov

26. Zakaj to ni kul? • 1/3 Slovencev nima možnosti uporabe avtomobila • Ob vikendih ima možnost prevoza z javnim potniškim prometom manj kot polovica Slovencev

27. Zanesljivost, točnost, kratek potovalni čas Časovna uskaljenost voznih redov Pogoste frekvence voženj Prilagojen potrebam uporabnikov in sodobnemu tempu življenja Kakovostne storitve Cenovno dostopen Kombiniranje različnih prevoznih načinov Kakšen JPP je kul?

28. Rešitev - prostorsko načrtovanje za razvoj trajnostnega prometa • Dostop linij javnega prevoza do večjih kompleksov (npr. nakupovalnih središč), ki privabljajo veliko število ljudi • Novo načrtovane stanovanjske soseske, povezane z linijami javnega prometa ter urejene peš in kolesarske poti. • Načrtovanje storitev (trgovin, šol, bolnišnic in delovnih mest) v bližini bivanjskih enot zmanjšuje potrebo po mobilnosti

29. 4 Kaj lahko narediš ti?

30. Lahko... • spodbujaš rabo in razvoj javnega potniškega prometa • spremeniš življenjske navade in zmanjšaš potrebe po avtomobilskih prevozih • Smotrno uporabljaš avtomobil (krajše razdalje opraviš peš, s kolesom, poskrbiš, da se ne voziš sam, z eno potjo opraviš več opravil)

31. Učinkovita vozila Učinkovita vožnja Deljenje avtomobila (Carsharing, Carpooling) “Zeleni avtomobilski promet”

32. Učinkovita vožnja • Z vsakim litrom porabljenega bencina se v ozračje izloči 2,6 kg CO2. • Z agresivno vožnjo le malo pridobimo na času, v okolje pa oddamo 2x več ogljikovega monoksida, 1/4 več dušikovega oksida in povzročimo toliko hrupa kot 3 - 5 umirjenih voznikov • Če vozimo 20 % počasneje kot dopušča motor, porabimo 1/3 manj goriva.

33. Zato... • pri rdeči luči ali v prometnih zastojih ugasni motor • redno nadzoruj pritisk v gumah • nadzoruj vrtljaje in prestavi čimprej v višjo prestavo • izogibaj se prehitremu pospeševanju in zaviranju • okolju prijazna in odgovorna vožnja lahko pomaga prihraniti tudi do 25 % goriva

34. Vloge učiteljev

35. Spodbujanje kritičnega mišljenja • Izkustveno učenje (učenje v naravi, na prostem, v pokrajini) • izmenjava idej • diskusijske skupine • medsebojna opazovanja • skupne ucne dejavnosti • timsko poucevanje • med oddelki/dijaki iste šole • med oddelki/dijaki razlicnih šol

36. Učni list 1 : Koliko stane naš avtomobil?Naredimo preprost izračun. V spodnjo tabelo vnesite stroške vašega avtomobila.

37. Učni list 1 – Koliko stane naš avtomobil? • Seštejte vse stroške in dobili boste letni strošek vašega avtomobila. Nato delite znesek z 12 in dobili boste mesečne stroške za vaš avtomobil. Če delite znesek s 365, boste dobili dnevni strošek vašega avtomobila. Ob tem se je treba zavedati, da v izračun niso vključeni vsi stroški prevoza. Po vseh izračunih se pogovorite doma in v šoli, ali se vam zdi smotrno imeti več avtomobilov. • Razmislite tudi, kaj je v resnici ceneje: javni transport ali vožnja z osebnim avtomobilom? Če z avtom prevožene kilometre na letni ravni nadomestimo z vožnjo z javnim potniškim prometom, se bo naš strošek občutno zmanjšal. Na primer; če 20.000 km namesto z avtomobilom opravimo z vlakom nas bo to na letni ravni stalo največ 1.500 eurov, v primeru mesečnih vozovnic pa bo naš strošek še precej manjši.

38. Učni list 2 - Koliko CO2 ustvarimo z avtomobilsko vožnjo vsak dan? • Beleži, koliko voženj in kilometrov je opravila tvoja družina v enem tednu z avtomobilom. Napiši tudi vzrok potovanja. Na koncu seštej vse prevožene razdalje. • Dobljeno številko pomnoži s 150, glede na to, da povprečni osebni avtomobil na vsakem prevoženem km ustvari približno 150 g CO2 izpustov.

39. Učni list 2 • Rezultat je masa CO2 emisij, ki je bila izpuščena v ozračje v tednu dni. Če rezultat pomnožiš s 52, boš dobil količino ustvarjene mase CO2 emisij na letni ravni. In če število pomnožiš z 1.200.000, kolikor je Sloveniji registriranih voznikov avtomobilov, boš dobil približno oceno, koliko emisij Slovenci ustvarimo z vožnjo avtomobila zgolj v enem letu. Količina pa je najverjetneje še mnogo večja, saj v izračunu niso zajeta daljša potovanja ob vikendih in času počitnic. • Ob tem ne pozabi na dejstvo, da je avtomobil zgolj eno izmed sredstev, ki ustvarja CO2 emisije in onesnažuje naš planet, na svetu pa živi poleg tebe še približno 6,7 milijarde ljudi. Razmislek o tem, katere poti so nepotrebne, katere bi se dalo združiti, nekatere pa celo opraviti z okolju prijaznejšim načinom mobilnosti, torej ne bo odveč. Že če eno pot, krajšo od 5km, opraviš namesto z avtomobilom peš ali s kolesom, planetu letno prihraniš 267 kg emisij ogljikovega dioksida.

40. Moj dom Učni list 3 : Moja soseska z vidika trajnostne mobilnosti • Na spodnji sliki označi kam običajno zahajaš z avtomobilom (v šolo, trgovino, kino,...). • Na puščico zapiši razdaljo do cilja.

41. Moj dom Učni list 3 • Na spodnjo sliko prepiši lokacije iz zgornje slike, vendar tokrat izberi okolju prijazna potovalna sredstva (hoja, kolesarjenje, vlak, avtobus rolerji,...), ki jih dopušča ureditev prostora (linije javnega prevoza, kolesarske poti,...). Primerjaj izbrane načine do cilja s stališča cene in porabe.

42. Hvala za pozornost