Katedra za anesteziologijo in reanimatologijo

1. Katedra za anesteziologijo in reanimatologijo • ANESTEZIJA pomeni stanje brez čutnih zaznav (estezija=čutna zaznava, an=negacija) • PROSIM, NE ANASTEZIJA • sprva je anestezija samo omogočala operativno zdravljenje • postopoma pa je začela vključevati tudi druga področja, o katerih bo govor v nadaljevanju

2. Seznam predavanj Uvod, zgodovinski razvoj in področja anesteziologije in reanimatologije ter predoperativni pregled in priprava bolnika za anestezijo Anestezijski aparat, anestezijski dihalni sistemi Anestezijski ventilator, delavnica (aparat, sistemi, ventilator) Oznaka bolečine in zdravljenje pooperativne bolečine Endotrahealna intubacija - delavnica Spremljanje bolnikovega stanja med anestezijo in intenzivnim zdravljenjem Splošna anestezija I - farmakologija Splošna anestezija II - postopki Področna in kombinirana anestezija ter analgezija Oživljanje Nujna medicinska pomoč, urgentna anestezija, infuzije in transfuzija Intenzivno zdravljenje I Intenzivno zdravljenje II Perioperativni zapleti

3. Priporočena literatura Anesteziologija: Manohin A. Anesteziologija. V: Smrkolj V ed. Kirurgija. Ljubljana: Sledi, 1995; 50-64. Kremžar B, Primožič J. Intenzivno pred- in pooperacijsko zdravljenje. V: Smrkolj V ed. Kirurgija. Ljubljana: Sledi, 1995; 66-89. V pripravi je nova izdaja učbenika. Temeljni in dodatni postopki oživljanja: na spletni strani katedre Dodatna gradiva za poglobitev znanja: Knjige z vsakoletnih podiplomskih izobraževanj: Podiplomsko izobraževanje iz anesteziologije. Ljubljana: KO za anesteziologijo. Izdaje: od 1993. dalje.

4. Vse informacije o delu katedre za anesteziologijo, predavanja, datoteke o poučevanju oživljanja, datume in rezultate preverjanja znanja dobite na naši spletni strani:http://www.mf.uni-lj.si/katedra/56

5. Zgodovinski pregled 1 ~3500 pr. n. št. prvi opis narkoze za kirurške namene GENESIS, 2. poglavje, 21. vrstica Judeja "Nato je poslal Gospod Bog človeku trdno spanje; in ko je zaspal, je vzel eno izmed njegovih reber ter napolnil z mesom njegovo mesto."

6. Zgodovinski pregled 1 ~1200 odkritje etra Lullius Španija 1798 odkritje analgetičnega učinka N2O Davy Anglija 1842 uporaba etra pri ekstrakciji zoba Clarke ZDA 16.10. 1846 uspešna etrska narkoza (tumor gl. parotis) William Morton Boston (ZDA) 24.2. 1847 prva etrska narkoza v Ljubljani Leopold Nathan Ljubljana

7. 16.oktober 1846 Massachusetts General Hospital (naslikal Robert Hinckley 1882) Gospodje, to ni sleparija. William Morton

9. 2 Zgodovinski pregled 12 11 1 10 2 3 9 1869 prva endotrahealna narkoza s traheotomijo Trendelenburg Nemčija 4 8 5 7 6 1878 orotrahealna narkoza MacEwen Škotska 1884 kokain pri operaciji očesa Koller Avstrija 1885 periduralna anestezija Corning ZDA 1898 subarahnoidna anestezija Bier Nemčija 1942 kurare Griffith, Johnson Kanada 1951 sukcinilholin Brücke in sodelavci Avstrija od 1951 hiter razvoj vseh področij

10. Področja anesteziologije in reanimatologije Oddelek za anestezijo Anesteziologija in reanimatologija Oddelek za zdravljenje bolečine Oddelek za respiracijsko terapijo Oddelek za intenzivno zdravljenje Razvojni oddelek - katedra

11. Oddelek za anestezijo • predoperativni pregled in priprava, • anestezija (splošna, področna ali kombinirana), • zgodnji pooperativni nadzor bolnikov, • oživljanje (pouk in izvajanje).

12. Oddelek za zdravljenje bolečine Zdravljenje akutne in kronične bolečine • akupunktura, • blokada živcev, • uporaba zdravil itd.

13. Oddelek za respiracijsko terapijo • izboljšanje bolnikove pljučne funkcije pred operacijo, • izboljšanje bolnikove pljučne funkcije po operaciji.

14. Oddelek za intenzivno zdravljenje • intenzivno zdravljenje kirurških bolnikov, • priprava oseb z ugaslo možgansko funkcijo za odvzem organov, • sodelovanje pri presaditvi odvzetih organov.

15. Razvojni oddelek - katedra • uvajanje novih postopkov, • dodiplomski in podiplomski pouk, • sodelovanje z drugimi strokovnjaki.

16. sledi sklop o predoperativnem pregledu in pripravi bolnika za anestezijo

17. Katedra za anesteziologijo in reanimatologijo Predoperativni pregled in priprava bolnika za anestezijo

18. S predoperativnim pregledom in morebitno pripravo skušamo izključiti ali kar najbolj zmanjšati anesteziološke zaplete med operacijo in po njej.

19. ZaocenobolnikovegastanjapredoperacijouporabljamolestvicoASA, kijo je izdelaloameriškozdruženjeanesteziologov (American Society of Anesthesiologists).

20. Lestvica ASA za razvrstitev kirurških bolnikov glede na spremljajoče bolezni: ASA 1brez spremljajočih bolezni, ASA 2spremljajoča bolezen v zmerni obliki, ASA 3hujšaspremljajoča bolezen, ASA 4spremljajoča bolezen, ki lahko ogroža življenje, ASA 5spremljajoča bolezen, ki neposredno ogroža življenje. Pri nujni operaciji dodamo oceni po ASA črko U.

21. Časovno trajanje predoperativne priprave je odvisno od stopnje nujnosti kirurškega posega.

22. O stopnji nujnosti se morata dogovoritioperater in anesteziolog.

23. dnevi ileus odložljive načrtovane začasno odložljive nujne ure Operacije so: vitalne neodložljive krvavitev nič Potencialno nujne op. (operabilnost, negibljivost)

24. Sprejem v bolnišnico Anesteziološka predoperativna ambulanta Dodatne preiskave ali konzilij Oddelek Morebitna priprava Anesteziološki obisk Načrtovana operacija

25. Anesteziolška predoperativnaambulanta Anamneza, zlasti anesteziološka Klinični pregled Laboratorijske preiskave

26. Anesteziološka anamneza • prejšnjeoperacije, operacijesorodnikov, • zdravila in bolezni, kivplivajona anestezijo (obtočila, dihala, endokrinežleze, anemija, hipoproteinemija, elektrolitno-tekočinskoneravnovesje, boleznistrjevanjakrvi, živčnomišičnebolezni, razvadeitd.);ASPIRIN, KLOPIDOGREL (Plavix)

27. Kliničnipregled • Temeljnikliničnipregled, • pregled v zvezi z intubacijo (odpiranjeust, zobnaproteza, nesaniranozobovje, prehodnostnosnic, gibljivostvratu, golša, bolezni v ustih, žrelu, grlu, sapniku), • stanjenamestublokade, • stopnjazavesti, enakost, širina in reagiranjezenic.

28. Laboratorijske preiskave • temeljne: hemogram, elektroliti, KS, retenti, urin, mala spirometrija, • popotrebidodatne (gledenaspremljajočeboleznialistarost).

29. Anesteziološkiobisk Obiskdanpredoperacijo; pride anesteziolog, kibobolnikaanesteziral. • razgovor, • pregledizvidov in uspešnostimorebitnepriprave, pojasniloanesteziološkihpostopkov, • podpisprivolitve, • odreditevvečerne in jutranjepremedikacije (pomirjevalo, popotrebianalgetik).

30. HVALA !