Gašenje in vodenje intervencije ob večjem požaru

1. Gašenje in vodenje intervencije ob večjem požaru Matjaž Klarič

2. Požari na Krasu 20. do 27.7.2006 • Divača (20. do 22.7.2006) - 73 ha • Golac (20. do 23.7.2006) - 5,6 ha • Rodik - Hrpelje – Kozina (21. do 23.7.2006) - 71 ha • Šumka – Železna vrata – Trstelj (21. do 27.7.2006) - 950ha • več manjših žarišč po širšem območju Krasa

3. AKTIVIRANJE SIL IN SREDSTEV • Aktiviranje gasilskih enot in delavcev ZGS ob požaru v naravnem okolju izvajajo ReCOpo načrtih aktiviranja. • Ob velikem in zelo velikem požaru v naravnem okolju se na zahtevo vodje intervencije, aktivirajo GE iz sosednjih regij • Posvetovanje V.I. z regijskim gasilskim poveljnikom, • Aktivira se poveljnik GZS, ki preko regijskih gasilskih poveljnikov, koordinira pomoč GE iz drugih regij. • Enote, po navodilu občinskih gasilskih poveljnikov in poveljnikov GZ, aktivira pristojni ReCO. • zagotovljena mora biti nujna intervencijska pripravljenost v občini.

4. medsebojna pomoč • 37. člen zakona o gasilstvu • (medsebojna pomoč) • Gasilske enote si morajo ob večjih požarih ali drugih nesrečah medsebojno pomagati. Gasilske enote lahko pomagajo le, če zagotovijo ustrezno intervencijsko pripravljenost na območju, za katerega so ustanovljene. • Pomoč iz prejšnjega odstavka odredi vodja intervencije, lahko pa tudi pristojni poveljnik civilne zaščite.

5. AKTIVIRANJE SIL IN SREDSTEV • Ob velikem in zelo velikem požaru v naravnem okolju se aktivirajo tudi poveljnik CZ regije, potrebne regijske enote CZ in druge sile ZRP, ki zagotavljajo logistično podporo intervenciji in opravljajo druge naloge, glede na potrebe. Aktivira se logistični center Kras. • Poveljnik CZ RS na podlagi stanja, sprejme odločitev o aktiviranju državnega načrta, aktiviranju poveljnikov CZ regij ter članov Štaba CZ RS v operativni sestavi. • CORS na zahtevo vodje intervencije aktivira helikopterje SV in preko OKC GPU helikopterje policije z ustrezno opremo. • CORS posreduje tudi zahtevo po aktiviranju drugih enot SV, ki se vključijo v gašenje požarov v naravnem okolju.

6. Gasilska zveza Slovenije • oblikuje dve operativni poveljstvi za vodenje intervencij • določi strukturo sprejemnega mesta in zagotovi, da se določi prostor sprejemnega mesta v vsaki lokalni skupnosti • povezuje gasilstvo v sistem ZR ter opravlja splošne in določene naloge ZR, • izdeluje ustrezne strokovne tehnične usmeritve ter organizacijska navodila svojim članicam, organizira izdelavo načrtov aktiviranja, vodi gasilce ob velikem in zelo velikem požaru v naravnem okolju, • organizira permanentno usposabljanje za požare v naravnem okolju, • skrbi za tipizacijo gasilske opreme za potrebe gašenja požara v naravnem okolju, • zagotovi načrtno uporabo zmogljivosti lokalnih gasilcev na območju požara in vodenje na terenu ob požaru v naravnem okolju, • opravlja druge naloge iz svoje pristojnosti.

7. Operativno vodenje • Vodenje intervencije ob požaru v naravnem okolju opravljajo poveljniki oziroma vodje GE. • Prvi vodi intervencijo vodja GE, ki prva prispe na kraj požara. • Ko je vključeno v intervencijo več PGD prevzame vodenje poveljnik občinskega poveljstva. • Poveljnik GZ lahko prevzame vodenje intervencije, ko sodelujejo GE iz sosednjih občin. • Strokovno sodelovanje s pristojnimi poveljniki CZ • Za vodenje in usklajevanje intervencije ob velikem in zelo velikem požaru se aktivira eno od dveh operativnih štabov za pomoč vodji intervencije. • Objekte, v katerih deluje operativno vodstvo intervencije, določijo občine v svojih načrtih ZR

8. vodenje intervencij • Vsi poveljujoči gasilskih enot in drugih reševalnih enot sestavljajo operativno vodstvo intervencije, ki je odgovorno vodji intervencije. • Intervencijo v gospodarski družbi, zavodu ali drugi organizaciji, ki ima svojo poklicno gasilsko enoto, vodi poveljnik te enote ne glede na določbi prvega in drugega odstavka tega člena.

9. vodenje intervencij • Poveljnik višje kategorizirane enote ali višji po činu prevzame vodenje intervencije, če je očitno, da vodja intervencije vodi intervencijo napačno ali bistveno v nasprotju s pravili gasilske službe. • V primeru velikih požarov in drugih nesreč vodja intervencije vodi intervencijo v skladu z usmeritvami pristojnega štaba za civilno zaščito.

10. pravice in dolžnosti vodje intervencije • 4. Člen zakona o gasilstvu: • (omejitve pravic) • Vodja intervencije sme ob požaru ali drugi nesreči, ko ni mogoče drugače zavarovati ljudi in premoženja, v skladu s tem zakonom, začasno omejiti:    – svobodo gibanja;    – pravico do nedotakljivosti stanovanja;    – pravico do uživanja lastnine. • 41. člen • pravice in dolžnosti vodje intervencije • prepove dostop nepoklicanim osebam na kraj intervencije in promet mimo tega kraja; • odredi vstop v stanovanje oziroma drug zaprt prostor, če je neposredno ogroženo življenje ljudi in premoženje v takem prostoru…..

11. Potek vodenja INTERVENCIJA

12. Poveljniško mesto • Kaj je poveljniško mesto: • Poveljniško mesto je lokacija, ki jo vodja intervencije določi za vodenje intervencije • Pri manjših intervencijah je običajno istočasno tudi sprejemno mesto enot, ki prihajajo na intervencijo • Poveljniško mesto mora vodji intervencije zagotavljat ustrezne pogoje za delo

13. Poveljniško mesto • Pogoji, ki narekujejo postavitev poveljniškega mesta: • Rast intervencije • Nastop večjega števila gasilskih enot • Nastop različnih enot sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami • Zahtevnost intervencije • Zahtevnost vodenja intervencije • Trajanje intervencije

14. Poveljniško mesto • Postavitev poveljniškega mesta: • Na ustreznem prostoru izven področja nevarnosti • Prostor mora zagotavljat osnovni pregled na intervencijo ali vsaj nad delom intervencije • Paziti moramo na smer vetra in širjenje dima ter nevarnosti • Zagotavljati mora ustrezne komunikacije • Poveljniško mesto mora biti obvarovano pred vrvežem in hrupom - v skladu z možnostmi • Po potrebi se lahko poveljniško mesto med intervencijo preseli na ugodnejšo lokacijo

15. Poveljniško mesto • Označitev poveljniškega mesta • Poveljniško mesto mora biti ustrezno označeno • z rdečo zastavico • ponoči pa tudi z rdečo lučjo • Primerna je uporaba poveljniškega vozila v katerem je zagotovljena tudi miza in prostor za delovanje vodje intervencije ter najnujnejša radijska oprema za komunikacijo • Nabava PV-2

17. Poveljniško mesto • Organizacija poveljniškega mesta • Poveljniško mesto mora biti organizirano tako da se po potrebi lahko hitro širi po principu modularnega sistema • Vodja intervencije mora upoštevati, da bo pri vodenju velike intervencije sodelovalo večje število služb in osebja • Potrebe po ustreznih pogojih in prostorih za delo • Ustrezna oprema za komunikacijo in administracijo ter energetski vir za delovanje vseh naprav • Omejiti dostop nepoklicanim osebam do poveljniškega mesta

18. Vodenje operativnih sil • Uporaba radijskih zvez: • Na intervenciji se komunicira s pomočjo radijskih zvez – izogibajmo se uporabi GSM • Na terenu je najprimernejša uporaba simpleksnih radijskih kanalov, kanale nam določi ReCO • Zaradi razgibanosti terena, kjer ne delujejo simpleksne zveze, se izjemoma uporabljajo semidupleksni kanal, uporabimo lahko tudi mobilne repetitorje • Skupaj z delovnim nalogom vodje sektorjev dobijo tudi delovni kanal v skladu z načrtom zvez, ki ga uporabljajo med enotami v okviru sektorja

19. Vodenje operativnih sil • Kartografske podlage in pripomočki za orientacijo: • Operativni vodja in vodje sektorjev mora razpolagati z ustreznimi zemljevidi in kartami v ustreznem merilu • Karte so ustrezna podlaga za določitev lokacije in površine požara ter smeri širjenja in ogrožanja požara • Služijo nam za razdelitev požara na posamezne sektorje • Na kartah morajo biti označena naselje, vse prometnice, požarne ovire in vodni viri… • Primerno je, da so teritoriji smiselno razdeljeni na kvadrante tako se vodstvo intervencije in gasilske enote lažje orientirajo in sporazumevajo • Uporabljamo pa tudi različne kompase ter ročne in mobilne GPS naprave

20. Začetek štabnega vodenja • Prihod večjega števila enot zahteva organizacijo štabnega vodenja • Vodja intervencije mora pravočasno oceniti in začeti potrebo za štabno vodenje in začeti priprave za organizacijo štabnega vodenja -sistem 3,5,7 enot: • 5 enot je optimalno za vodjo intervencije • Vodja intervencije izvede funkcijsko in teritorialno sektorizacijo

21. SHEMA ŠTABA

22. Primer sektorizacije na požaru Kras 2003

23. Zakaj štab GZS? • Na osnovi izkušenj iz gašenja požarov v naravi na Krasu v l. 2006 je bil sprejet sklep, da za vsako požarno sezono zagotovimo operativni štab oziroma dva operativna štaba, ki bosta v primeru intervencije delovala in koordinirala aktivnosti

24. PODLAGA ZA SKLIC ŠTABA Ob večjih požarih se v dogovoru med poveljnikom Gasilske zveze SLO in poveljnikom CZ RS aktivira: DRŽAVNI NAČRT ZAŠČITE IN REŠEVANJA OB VELIKIH POŽARIH V NARAVI, ki tudi opredeljuje operativni štab

25. Naloge štaba • Vodenje intervencije (domači vodje) • Usklajevanje načrtovanih nalog z vodjem operativnih sil na terenu • Zagotavljanje verodostojnih informacij-stiki z javnostmi • Koordinacija s sodelujočimi službami (ZGS, Policija, SV…) • Koordinacija dela na požarnih sektorjih (Sektor I., Sektor II, Sektor ZRAK….) • Zagotavljanje zadostnega števila gasilcev in tehnike – planiranje • Načrtovanje poteka intervencije in zbiranje podatkov • Zagotavljanje logistične podpore • Administrativna dela

26. Gasilski poveljnik regije spremlja stanje, sodeluje in usmerja vodenje intervencije . Sodeluje s poveljnikom CZ regije • Regijski poveljnik CZ zagotavlja (z občinskimi poveljniki CZ) logistično podporo GE (hrana, voda, gorivo, nastanitev …). • Poveljnik GZS sodeluje z vodjo intervencije in pomaga pri koordinaciji dela poveljstva. Kot član Štaba CZ RS nudi strokovno pomoč poveljniku CZ RS. • Poveljnik CZ RS koordinira aktivnosti, ko se aktivirajo državne sile in sredstva za ZRP. Po potrebi lahko skliče Štab CZ RS v popolni ali operativni sestavi. • Uporabe karte 1:25 000, v obmejnem območju z Italijo, pa topografski priročnik skupaj s Furlanijo – Julijsko krajino.

27. POSTOPEK ZA ORGANIZIRANJE GASILSKE POMOČI IZ NOTRANJOSTI • Gasilske enote iz sosednjih regij in iz notrajnosti bodo prihajale na pomoč v urejenih formacijah. • Izkušnje kažejo, da se učinek pomoči pokaže v pravi luči šele, ko na požarišču razpolagamo z ustrezno gasilsko tehniko in moštvom.

28. Formacija pomoči

29. ODZIV • Regija, ki se odzove na poziv za zagotavljanje pomoči, se praviloma odzove v sestavi gasilske čete. • Četa mora biti sestavljena vsaj iz treh ustrezno opremljenih in kadrovsko popolnjenih vodov, minimalno 66 gasilcev. • Za organizacijo pomoči je zadolžen gasilski regijski poveljnik oziroma njegovi namestniki in pomočniki.

30. Prihodi in odhodi urejenih formacij se vodijo preko sprejemnih mest (dolžnost vsake enote je, da se obvezno javi ob prihodu in odhodu). • Bistvo formacije je v tem, da bo lahko ta formacija ob dodelitvi določenega števila domačih vodij lahko samostojno opravljala naloge na določenem sektorju. • Osnovna formacija ne vsebuje vozila GVM-1, ki pa se lahko uporabi kot pomožno vozilo za prevoz moštva do sprejemnega mesta oziroma mesta za počitek enot.

31. Uporaba IPS-a v praksi • Izvajanje prenovljenega državnega načrta in vodenje gasilskih enot ob požaru v naravi smo preizkusili tudi na vaji Kras 2007. • IPS sistem vodenja velikih intervencij smo preizkusili tudi na poplavah v Železnikih 2007 in na Ptuju letos avgusta. • Izkušnje so pokazale, da je sistem primeren za uporabo v praksi, seveda pa zahteva neprestano obnavljanje, izpopolnjevanje in urjenje.

32. HVALA ZA POZORNOST