Zoran Marinšek, INEA Avtomatizacija v industriji in gospodarstvu, Maribor 7.-8.4.2005

1. Strategija razvoja na področjuTehnologije vodenja procesov Zoran Marinšek, INEA Avtomatizacija v industriji in gospodarstvu, Maribor 7.-8.4.2005 Okrogla miza: Z intenzivnejšim razvojem tehnologije vodenja (avtomatizacije in informatizacije) do večje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva

2. Strategija razvoja je nastala v letu 2003 v okviru priprave idejnega projekta – strateškega načrta razvoja Tehnološke mreže Tehnologija vodenja procesov Pri njenem nastanku je sodelovalo 14 začetnih članic mreže Pri oblikovanju projektnih sklopov v okviru strateških usmeritev mreže je sodelovalo 44 podjetij uporabnikov, ki se bodo v teku realizacije strategije vključevala v izvajanje posameznih projektov, s skupaj preko 44.000 zaposlenimi, prihodkom okrog 4,45 mrd EUR in izvozom preko 2,13 mrd EUR med njimi je večji del najmočnejših in najuglednejših v Sloveniji. Osnove strategije

3. Strategija temelji na analizi naslednjih dejavnikov: Stanja doma pri uporabnikih pri izvajalcih Stanja v tujini pri uporabnikih pri izvajalcih Potreb izvajalcev-članic mreže in njihovih uporabnikov na osnovi primerjave z bolj razvitimi državami na osnovi ocene razvojnih trendov v svetu in na osnovi vizije izvajalcev Vsebinska izhodišča strategije

4. Na osnovi izvršene analize je bilo oblikovanih naslednjih 7 prednostnih smeri razvoja TVP: proizvodna informatika, vodenje kompleksnih sistemov in procesov, odkrivanje napak in kontrola kvalitete, podpora logističnim procesom v proizvodnih podjetjih, tehnologije, ki dvigujejo kvaliteto bivanja in zmanjšujejo onesnaževanje okolja, avtomatizacija strojev in naprav (vgrajeni sistemi) ter tehnologije, ki omogočajo razvoj novih orodij in gradnikov za sisteme vodenja Prednostne smeri razvoja TVP

5. Strateški cilji in glavne strateške usmeritve • Strateški cilji • Dvigniti stopnjo tehnološke razvitosti uporabnikov tehnologije vodenja procesov • Dvigniti konkurenčni nivo izvajalcev na posameznih izbranih segmentih (jedrnih tehnologijah) • Glavne strateške usmeritve • Pospešeno uvajanje in razširjanje novih (in obstoječih) tehnologij med uporabnike  Predvsem preko demonstracijskih projektov • Pospešen razvoj novih proizvodov, storitev in tehnologij za izvajalce  Predvsem preko tehnološko-razvojnih projektov • Pospešeno uvajanje in vzpostavljanje inovativnega okolja.

6. Operativni načrt realizacije strategije • 2004-2006: • Načrt vlaganj, ki smo ga v predrazpisni fazi kot projekt pripravili za sofinanciranje strukturnemu skladu EU • Izhodišče za projekt so bile 3 strateške usmeritve mreže  3 strateški cilji projekta (SC,i): • »Razvoj novih in izboljšava (dograditev) obstoječih tehnologij, produktov in storitev za izvajalce«tehnološki preskok in s tem povečanje konkurenčnosti sodelujočih izvajalcev (SC1) • »Implementacija novih in dograditev obstoječih sistemov avtomatizacije in informatizacije pri uporabnikih« dvig tehnološke ravni uporabnikov in posledično njihove konkurenčnosti (SC2) • »Vzpostavitev inovativnega okolja« (SC3)  Podpora realizaciji prejšnjih dveh ciljev  Infrastruktura ter način in poti delovanja, ki bodo omogočili učinkovitejši in hitrejši razvoj na tem področju, ter s tem večji vpliv na doseganje strateških ciljev Slovenije

7. Struktura celovitega projekta za izvajanje operativnega načrta strategije 2004-2006

8. Projektni sklopi v celovitem projektu za izvajanje operativnega načrta strategije 2004-2006

9. Trenutno stanje • V okviru strukturnih skladov zelo omejena realizacija operativnega načrta za obdobje 2004-2006 : = 20%-25% načrta! = veliki administrativni problemi pri izvajanju projekta zaradi prekompleksne strukture in neizkušenosti! • Nedorečena in nejasna vloga države kot enega od ključnih partnerjev pri izvajanju strategije = še ni sprejeta strategija razvoja Slovenije = še ni oblikovana in uvedena konsistetna politika tehnološkega razvoja in inovativnosti = še niso oblikovani instrumenti za stabilno izvajanje take politike = še niso oblikovani ali stabilizirani instrumenti za vzpostavljanje vpliva tehnološkega sektorja gospodarstva na tako politiko

10. Trenutno stanje (nad.) • Zato ...  zastoj oz. zamuda pri izvedbi kvalitetnega premika v smer pospešenega tehnološkega razvoja in inovativnosti  zastoj oz. zamuda tudi pri izvajanju strategije razvoja na področju tehnologije vodenja procesov tehnološke mreže kot eden najpomembnejših instrumentov za povezovanje JRS in gospodarstva ter hitrejši razvoj tehnologije in njeno diseminacijo ostajajo v “predprojektni fazi”. V naši mreži: = obseg projekta SS je podkritičen za pričetek “samo- vzdrževane reakcije”! = kako vključevati v mrežo zainteresirane nove partnerje, kako generirati kritično maso za usmeritev navzven • Nujna je odprava blokad in premik naprej, brez tega ne bo pričakovanih rezultatov!