1 / 14

Projekt PRO ZA STO (PROmocija ZdravjA in čezmejno opravljanje STOritev)

Poslovno okolje v Sloveniji in sosednjih državah - prednosti in slabosti Goran Lukič Zveza svobodnih sindikatov Slovenije.

julio
Download Presentation

Projekt PRO ZA STO (PROmocija ZdravjA in čezmejno opravljanje STOritev)

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. Poslovno okolje v Sloveniji in sosednjih državah - prednosti in slabostiGoran LukičZveza svobodnih sindikatov Slovenije Operacijo oz. projekt PRO ZA STO (PROmocija ZdravjA in čezmejno opravljanje STOritev)delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov, 1. razvojne prioritete:Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti 1.4. prednostne usmeritve »Pospeševanje razvoja novih zaposlitvenih možnosti Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013 .«

  2. Projekt PRO ZA STO (PROmocija ZdravjA in čezmejno opravljanje STOritev) Značilnosti podjetništva v Sloveniji (GEM, 2012), prvič

  3. Projekt PRO ZA STO (PROmocija ZdravjA in čezmejno opravljanje STOritev) Značilnosti podjetništva v Sloveniji (GEM, 2012), drugič

  4. Projekt PRO ZA STO (PROmocija ZdravjA in čezmejno opravljanje STOritev) Značilnosti podjetništva v Sloveniji (GEM, 2012), tretjič V splošnem so leta 2012 slovenski izvedenci podjetniško okolje v Sloveniji ocenili zelo kritično. Kar 7 okvirnih pogojev za podjetništvo od 12 je bilo ocenjenih slabše kot leto poprej. Kot stimulativna za podjetništvo (ocena nad 3) so v letu 2012 izvedenci ocenili zgolj dva okvirna podjetniška pogoja: dostop do fizične infrastrukture in hitrost sprememb na notranjem trgu. Relativno dobro so ocenjeni kakovost in dostopnost poslovne in strokovne infrastrukture, razširjenost in kakovost izobraževanja za podjetništvo po srednji šoli ter izvajanje vladnih programov, ki ustvarjajo pogoje za razvoj podjetništva. Na lestvici okvirnih podjetniških pogojev z najnižjimi povprečnimi ocenami pa so zasnovanost in vodenje vladne politike (regulativa), razširjenost in kakovost izobraževanja za podjetništvo v osnovni in srednji šoli, kulturne in družbene norme, zasnovanost in vodenje vladne politike (podpora), razpoložljivost finančnih virov za nova in rastoča podjetja, obstoj in učinkovitost različnih mehanizmov za prenos raziskovalnih dosežkov in tehnologije v podjetniško prakso ter odprtost in konkurenčnost na notranjem trgu.

  5. Projekt PRO ZA STO (PROmocija ZdravjA in čezmejno opravljanje STOritev) Raziskave in razvoj Podjetja iz dejavnosti, ki največ sredstev namenjajo za izdatke za R&R (izdatki poslovnega sektorja za RR) v obdobju 2008-2011 (več kot 10 milijonov EUR na leto) in imajo skupaj deleţ 80% vseh izdatkov za R&R so: oddelki SKD 20- proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov, 21- proizvodnja farmacevtskih surovin in preparatov, 22- proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas, 25-proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav, 26- proizvodnja računalnikov, elektronskih, optičnih izdelkov, 27 - proizvodnja električnih naprav, 28- proizvodnja drugih strojev in naprav, 29- proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic, 62- računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti, 72- znanstvena raziskovalna in razvojna dejavnost (MGRT, 2013). Vir: Marko Kos, 2011

  6. Projekt PRO ZA STO (PROmocija ZdravjA in čezmejno opravljanje STOritev) Inovativnost, prvič Rogersova difuzija inovacij

  7. Projekt PRO ZA STO (PROmocija ZdravjA in čezmejno opravljanje STOritev) Inovativnost Večina članic EU je kljub gospodarski krizi uspela obdržati ali povečati raven inovacijske intenzivnosti. Slovenija se na področju inovativnosti po podatkih EK uvršča na 12. mesto med t.i. države zasledovalnih inovatork oz. tik pod povprečje EU. Delež inovacijsko aktivnih podjetij v tržnih storitvah se je v obdobju 2008–2010 znižal na 44,7 %. Struktura predelovalnih dejavnosti z vidika tehnološke zahtevnosti ne odstopa več bistveno od povprečne v EU, izrazitejši pa so zaostanki na področju produktivnosti, ki je ključna za izboljšanje konkurenčnosti. Produktivnost, merjena z dodano vrednostjo na zaposlenega se v predelovalni industriji od začetka krize giblje na ravni okoli 60 % evropskega povprečja. Nizko produktivnost je mogoče pripisati tudi težavam pri povezovanju področij znanosti, raziskav in razvoja s podjetniškim sektorjem (premalo učinkovit trikotnik znanja) in premajhni vlogi netehnoloških inovacij (npr. uporabi kulturnih in kreativnih industrij, predvsem industrijskega oblikovanja) pri dvigu dodane vrednosti.

  8. Projekt PRO ZA STO (PROmocija ZdravjA in čezmejno opravljanje STOritev) Izzivi in priložnosti, prvič Glede na analizo potrebe po človeških virih je struktura in obseg visoko izobraženih kadrov spodbuden. Glede na mnoge kazalnike že presegamo povprečje EU. Hkrati pa je izziv vzpostavitev sistema, ki bo omogočal ustrezen prenos znanja v gospodarstvo, ustanavljanje novih visoko tehnoloških podjetij, spodbujanje aktivnega sodelovanja z JRO in gospodarstva. S tega vidika je pomembno vzpostaviti instrumente za uspešen prenos znanja v ta segment. Ekoinovacije so eden ključnih elementov za doseganje boljše snovne učinkovitosti. V Sloveniji imamo na tem področju priložnosti, saj podatki Scoreborda EU Eko inovacij kažejo, da smo v Sloveniji po skupni oceni glede eko inovacij sicer nad povprečjem EU 27, vendar pa imamo podpovprečne rezultate, ko gre za vprašanja okoljskih vplivov zaradi eko inovacij, vlaganj v eko inovacije, predvsem slabi pa smo, ko gre za vprašanje rezultatov eko inovacij, kjer dosegamo le 58 % povprečja EU 27.

  9. Projekt PRO ZA STO (PROmocija ZdravjA in čezmejno opravljanje STOritev) Izzivi in priložnosti, drugič V primerjavi z državami EU je še premalo izkoriščen potencial kulturnih in kreativnih industrij (KKI), kljub temu, da nam primerjava povprečne ustvarjene BDV na zaposlenega v Sloveniji v letu 2009 kaže, da KKI ustvarijo bistveno večjo BDV (44.867 EUR) kot je povprečje slovenskega gospodarstva (33.173 EUR) in srednje- visokotehnoloških panog (32.063 EUR). Zaradi neprepoznavanja vloge oblikovanja v produkcijski politiki gospodarstva, je bilo to strokovno področje odrinjeno v sfero kulture, kjer je bilo obravnavano kot umetniška in ne kot gospodarsko pomembna panoga (Priporočila 9. razvojne skupine za kreativne industrije za povečanje konkurenčnosti Slovenije, 2008). Oblikovalska politika ne obstaja, prav tako ne nacionalna podporna infrastruktura. IKT predstavlja ta hip najmočnejšo gonilno silo gospodarske rasti in zaposlovanja. Glede na kazalce informacijske druţbe se Slovenija v splošnem uvršča v povprečje EU. Po uradnih podatkih Evropske digitalne agende (EDA) zaostajamo od povprečja EU predvsem pri vlaganju v raziskave, razvoj in inovacije na področju IKT.

  10. Izzivi in priložnosti, tretjič Prednostna področja (Slovenska industrijska politika), z vlaganjem v katera bi uspešno odgovorili na okoljsko energetske izzive, so tehnologije za učinkovito ravnanje z viri, zmanjševanje količin odpadkov in njihovega nevarnostnega potenciala, recikliranje tehnologije za učinkovito rabo energije tehnologije za razvoj energetsko učinkovitih strojev in naprav tehnologije za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov (…) Identificirani ključni sektorji so: energetika, trajnostno gradbeništvo, predelovalne dejavnosti (še posebno lesno-predelovalna industrija, kovinska, elektroindustrija in elektronika, živilsko-predelovalna industrija), kemijska in procesna industrija.

  11. Projekt PRO ZA STO (PROmocija ZdravjA in čezmejno opravljanje STOritev) LOHAS – Life Style Health Oriented - nova globalna tržna niša Vse se je začelo z YUPPIES, »young urban professionals«. Nato so prišli DINKS ali »double income no kids«. Vsake toliko časa raziskovalci marketinških trendov odkrijejo novo vročo ciljno skupino iz velikih mest, za katero se potegujejo vse znamke. Že nekaj časa so to potrošniki LOHAS. Sektorji trga, ki pokrivajo trg LOHAS, so izdelki pravične trgovine in organski izdelki, zelena arhitektura, trajnostne investicije, ekoturizem ter alternativna energija. Potrošniki LOHAS tako izbirajo izdelke glede na njihovo socialno in okoljsko vrednost. Po podatkih raziskav lahko skoraj petino Američanov (več kot 40 milijonov ljudi) opredelimo za tovrstne potrošnike Vir: http://www.kongres-magazine.eu/sl/2011/04/potrosniki-lohas-kdo-so-v-resnici/

  12. Projekt PRO ZA STO (PROmocija ZdravjA in čezmejno opravljanje STOritev)

  13. HVALA ZA VAŠO POZORNOST!Goran Lukičgoran.lukic@sindikat-zsss.si Operacijo oz. projekt PRO ZA STO (PROmocija ZdravjA in čezmejno opravljanje STOritev)delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov, 1. razvojne prioritete:Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti 1.4. prednostne usmeritve »Pospeševanje razvoja novih zaposlitvenih možnosti Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013 .«

More Related