Zdravje in okolje Novo mesto, 24. oktober 2013

1. Zdravje in okolje • Novo mesto, 24. oktober 2013

2. Determinante zdravja Determinante zdravja so tiste, ki na kakršenkoli način vplivajo na človekovo zdravje in zdravje celotnega prebivalstva. • POLITIČNE • EKONOMSKE • SOCIALNE • TEHNOLOŠKE (okolje) • PEST Determinanta = določljivka

3. Determinante (naravnega) okolja Povezovanje dejavnikov naravnega okolja kot so: biološki, fizikalni, kemični in biomehanski dejavniki, pripelje do kompleksnih determinant naravnega okolja. Med njimi sta nedvomno na prvem mestu zrak in voda, poleg teh pa še ožje bivalno (stanovanje) ter delovno okolje, tla, predvsem tista, na katerih seprideluje hrana za ljudi in živali ternačini ravnanja z odpadnimi snovmi. V to skupino lahko uvrstimo tudi živila (stopnja varnosti živil).

4. Ocena vplivov okolja na zdravje Škodljivi dejavniki okolja so vzrok za okrog 24 % (21-27 %) vseh bolezni, merjeno z DALY (disabled adjusted life years) ter 23 % (21-25 %) vseh smrti.

5. Merjenje škodljivih učinkov iz okolja na zdravje DALY = Disability-adjusted Life Year = Združuje dva kazalnika in je indikator časa življenja z boleznijo (YLD) ter časa izgubljenega zaradi prezgodnje smrti (YLL). Pove, koliko let zdravega življenja izgubi populacija zaradi bolezni in smrti. En DALY je enak izgubi enega leta zdravega življenja.

6. Seznam pomembnejših stanj, pri katerih imajo škodljivi dejavniki okolja največji vpliv V letu 2010 je bila pričakovana starost ljudi v Sloveniji ob rojstvu 79,3 leta, od tega 68,3 zdravih let = 11 let Vir: http://www.healthmetricsandevaluation.org/sites/default/files/country-profiles/GBD%20Country%20Report%20-%20Slovenia.pdf, oktober 2013

7. ZZV NM - ekologija V letu 2012 smo opravljali naslednja dela: prve meritve in obratovalni monitoring emisij snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja, prvo ocenjevanje hrupa in monitoring hrupa za vire hrupa, obratovalni monitoring za odlagališče odpadkov, izvajali ekološke meritve delovnega okolja, izdelava letnega poročila o emisiji snovi v zrak za leto 2012 za posamezne naročnike, formirali strokovna mnenja o opravljenih preiskavah, sodelovali pri nadzoru virov onesnaževanja okolja.

8. ZZV NM – druge dejavnosti • Celotno področje pitnih vod, • Celotno področje kopalnih vod, • legionele v vseh vodah in strokovna pomoč, podpora pri obvladovanju tega problema, • druge storitve s področja sanitarne mikrobiologije (npr. brisi na čistočo, mikrobiološki pregledi živil, analize vzorcev na snažnost in sterilnost itd), • storitve s področja sanitarne kemije: poleg že omenjenih storitev v zvezi z vodami še: • analize, povezane z živili in predmeti splošne rabe, • monitoring odpadnih vod, • analize sedimentov, zemlje, tal, • odpadkov, • zraka

9. Prašni delci manjši od 10um – PM10 V zadnjem desetletju se večina raziskav, v katerih se ukvarjajo z problematiko zraka in zdravja, usmerja v iskanje povezave med izpostavljenostjo prebivalcem prašnim delcem, in to predvsem tistim manjšim od 10 um. Delci manjši od 10 ug prodrejo globoko v pljuča – pljučne mešičke.

10. Prašni delci manjši od 10um – PM10 Kje nastajajo delci; Nastajajo pri gorenju fosilnih goriv: - kurišča, - motorna vozila, - delovni stroji, - elektrarne.

11. PM10: vpliv na zdravje Rezultati epidemioloških kažejo, da se pri astmatičnih otrocih v dneh z povečano koncentracijo PM10 ali dima poveča število napadov astme. Poveča se število otrok z vnetji dihal, Dolgotrajna izpostavljenost PM10 oziroma življenje v onesnaženem okolju izrazito poveča verjetnost, vnetja dihalnih poti pri otrocih, dolgotrajno vnetje pa povzroči upad pljučnih funkcij že v otroštvu.

12. Število preseganj dnevne mejne koncentracije PM10 v letu 2013

13. Bršljin – merilno mesto za PM10

14. PM10 – meritve v Bršljinu, leto 2010

15. OGREVANJE Primerjava koncentracije delcev PM10 s povprečno zunanjo temperaturo lahko kaže na to, da so pomemben vir emisij delcev PM10 individualne stanovanjske hiše, ki za ogrevanje bivalnih prostorov uporabljajo majhne kurilne naprave na trdna goriva (naravni les).

16. Glavni povzročitelj raka je zunanje onesnaževanje zraka

17. Gibanje koncentracije pelodov ambrozije v septembru 2010

18. Medsektorsko vlaganje v zdravje - vloga lokalne skupnosti Vključitev skupnosti je temelj učinkovitega izvajanja javnega zdravja.

19. Vključevanje lokalnih skupnosti - 1 • je temelj učinkovitega izvajanja javnega zdravja, • je ključnega pomena pri sprejemanju odločitev in ukrepanju, • uspešno sodelovanje skupnosti omogoča razvijane veščin in zmožnosti v skupnosti, ki so bistveni dejavniki za optimalno zdravje.

20. Vključevanje lokalnih skupnosti - 2 Vključitev skupnosti je proces: ki vključuje člane skupnosti, se zanaša na lastne vire sredstev in prednosti. Sodelovanje skupnosti vključuje: medsebojno zaupanje, komunikacijo in sodelovanje.

21. Vključevanje lokalnih skupnosti - 3 Takšno sodelovanje ali soprispevanje se mora osredotočiti na rezultate, ki so odraz potreb, pričakovanj in želj članov neke skupnosti.

22. PREDLOGI za občinski svet Predlog št. 1: Svet občine mora obravnavati izbrane teme s področja javnega zdravja v občini – (vsaj) enkrat na leto .

23. PREDLOGI za občinski svet Predlog št. 2: Občina uporabi vse mreže za povečanje odzivnosti v državnem programu SVIT. Cilj: do leta 2015 povečati odzivnost v vseh občinah JV Slovenije na vsaj 80 %. Odzivnost v letu 2012: 54,44 % (občina Krško).

24. PREDLOGI za občinski svet Živimo zdravo Škodljivo pitje alkohola (alkoholizem) Prehrana v vrtcih, šolah in dijaških domovih Sanitarno-higienske razmere v vrtcih, šolah in dijaških domovih Meritev imisij v zraku v mestnem okolju oz. izbranih področjih v občini z oceno. Merjenje PM10. Kataster hrupa. Sledenje alergogenih pelodov v zraku.

25. Pojdi in poišči ljudi. Začni s tem, kar znajo. Gradi na tistem, kar imajo (kitajski pregovor)

26. 7 Promocija zdravja je proces, skozi katerega se ljudem ponuja možnost sprejemanje “pravih” odločitev.