100 likes | 220 Views
EKONOMSKO BOJEVANJE. IZHODIŠČE: RAZMERJE MED EKONOMIJO IN VARNOSTJO DRŽAVE (TEORETIČNE PERSPEKTIVE) OPERACIONALIZACIJA RAZMERJA: VPLIV NACIONALNE VARNOSTI NA EKONOMSKO DEJAVNOST (MODERNIZACIJSKI MODEL, MODEL OBLIKOVANJA KAPITALA, PLAČILNO BILANČNI MODEL, MODEL TEHNOLOŠKE PREMESTITVE),
E N D
EKONOMSKO BOJEVANJE • IZHODIŠČE: RAZMERJE MED EKONOMIJO IN VARNOSTJO DRŽAVE (TEORETIČNE PERSPEKTIVE) • OPERACIONALIZACIJA RAZMERJA: • VPLIV NACIONALNE VARNOSTI NA EKONOMSKO DEJAVNOST (MODERNIZACIJSKI MODEL, MODEL OBLIKOVANJA KAPITALA, PLAČILNO BILANČNI MODEL, MODEL TEHNOLOŠKE PREMESTITVE), • VPLIV EKONOMSKIH SPREMEMB NA NACIONALNO VARNOST (PRERAZPOREJANJE EKONOMSKE IN POLITIČNE MOČI), • EKONOMSKA DRŽAVNIŠKA VEŠČINA (PRIKLADNOST EKONOMSKIH INSTRUMENTOV KOT NAČINA VPLIVANJA NA VEDENJE DRŽAV; OBRAMBNI IN NAPADALNI VIDIK; SUBJEKTI)
EKONOMSKO BOJEVANJE • NACIONALNA IN EKONOMSKA VARNOST (MEDNARODNA EKONOMSKA INTEGRACIJA VS. “BLAGI MERKANTILIZEM” OZ. EKONOMSKA AVTONOMIJA DRŽAV; GEOEKONOMIJA VS. GEOSTRATEGIJA). • OPREDELITEV EKONOMSKEGA BOJEVANJA • FORLAND: ekonomsko bojevanje je ostro, nasilno motenje gospodarstva nasprotnikove države, da bi zmanjšali njegovo moč; analitično se razlikuje od “vojaškega vojskovanja”; ekonomsko bojevanje je kontinuum politik, ki teži k slabljenju ekonomskega temelja nasprotnikove moči • ALFORD: ekonomsko bojevanje enači z motenjem materialnih virov in “vojaško vojskovanje” z uničevanjem človeških virov določene skupnosti; EV kot primarno ali sekundarno sredstvo politike
EKONOMSKO BOJEVANJE STRATEGIC SURVEY:najbolj znana oblika ekonomskega bojevanja so ekonomske sankcije, ki imajo cilj spodkopati gospodarstvo države-objekta (embargo, bojkot, blokada, finančne sankcije). Fleksibilnost pristopa (od simboličnih akcij do izolacije) bo vedno privlačna. HUFBAUER in SCHOTT: Namen sankcij je oslabiti vojaški potencial nasprotnika (primer COCOM embargo, kot omejitev strateškega izvoza v države VS in Kitajsko). FORLAND: COCOM niso bile sankcije, ker niso bile usmerjene na spremembo vedenja držav, ampak na slabljenje vojaških zmogljivosti, torej je šlo za ekonomsko bojevanje.
EKONOMSKO BOJEVANJE DOXEY: Vzpostavitev analitične razlike med sankcijami, katerih cilj je zastraševanje ali vplivanje na vedenje držav in ekonomskim bojevanjem, katerega cilj je pospešiti nasprotnikov poraz z zmanjšanjem njegovih zmogljivosti za vodenje vojne. KNORR: Sankcije predstavljajo poskus prisile države z vplivanjem na njene politike, ekonomsko bojevanje pa ima za cilj spremeniti vojaško zmogljivost države brez vpliva na politiko HANSSON:Ekonomske sankcije se uporabijo v treh domenah politike države 1. Ekonomske restrikcije vsiljene zaradi nacionalne varnosti (COCOM: brez sporočila, edini namen je bil vojaško oslabiti nasprotnika
EKONOMSKO BOJEVANJE • Ukrepi, ki naj prisilijo drugo državo, da sprejme specifične zunanjepolitične odločitve, ki jih sicer ne bi (sankcije) • Ukrepi, ki zasledujejo dolgoročno strategijo (“ekonomski detant” vs. ekonomsko slabljenje ) • KAPSTEIN: Države lahko za izvajanje ekonomskega bojevanja uporabijo ekonomska sredstva, kot so bojkot, embargo, predkupne pravice ali vojaška sredstva za napad na cilje, ki imajo visoko ekonomsko vrednost za nasprotnika. Razsežnost EV: prepoved izvoza (embargo), prepoved kupovanja (bojkot), “črna lista”, strateški nakup, razprodaja zalog po nizki ceni, zaplemba, konfiskacija, nacionalizacija, strateško bombardiranje, sabotaže in druge vojaške akcije, propaganda (ekonomske dezinformacije).
EKONOMSKO BOJEVANJE NATO: Ekonomsko bojevanje je agresivna uporaba ekonomskih sredstev za dosego nacionalnih ciljev. Teoretiki in praktiki se pri opredelitvi ekonomskega bojevanja razlikujejo na 4 področjih: poimenovanje, namen, sredstvo, cilj
RAZLOGI ZA (NE)UČINKOVITOST EB • STOPNJA USKLAJENOSTI CILJA IN SREDSTVA • MOŽNI CILJI SANKCIJ: • Manjša sprememba politike države objekta (Haiti, S. Koreja), • Destabiliziranje vlade (Kuba, YU 1948), • Reakcija na manjšo vojaško avanturo in vzpostavitev prejšnjega stanja (začetna faza Falklandske vojne), • Oslabitev vojaških zmogljivosti države objekta (COCOM), • Večja sprememba politike države objekta, vključno s predajo ozemlja (Irak, JAR) • NAČIN UVAJANJA SANKCIJ • PODPORA ZAVEZNIKOV OZ. OBSTOJ KOALICIJE • PROBLEM KOMPENZACIJ ZA DRUGE PRIZADETE • ENTUZIAZEM VS. DVOMI
RAZLOGI ZA (NE)UČINKOVITOST EB • NARAVA CILJNE DRŽAVE (SAMOZADOSTNOST) • SANKCIJE UČINKUJEJO KOT “PROTISTRUP” • NAČIN ŽIVLJENJA V DRŽAVI (RUDIMENTARNOST, VLOGA JAVNEGA MNENJA) • KRŠENJE SANKCIJ • USPEH VS. UČINEK • KAJ BI BILO, ČE SANKCIJ NE BI BILO? • PROBLEM STOPNJE PRISILE • SANKCIJE KOT SEGMENT ŠIRŠE STRATEGIJE
OBRAMBNI EKONOMSKI UKREPI SEMANTIČNE IN VSEBINSKE DILEME MOŽNI OBRAMBNI UKREPI PROTI SANKCIJAM: RACIONALNA PROIZVODNJA RACIONALNA PRESKRBA UPORABA ZALOG ISKANJE NOVIH PARTNERJEV IN POMOČI V TUJINI SPODBUJANJE ALI OMEJEVANJE IZVOZA IN UVOZA KRŠENJE SANKCIJ VAN CREVELD: MOBILIZACIJSKO VOJSKOVANJE JE SISTEM VOJNE, KI TEMELJI NA TOTALNI MOBILIZACIJI DRUŽBENIH, EKONOMSKIH IN VOJAŠKIH VIROV DEŽELE. EKONOMSKA MOBILIZACIJA POMENI, DA DRUŽBA DOŽIVI POMEMBEN PREOBRAT OD CIVILNE K OBRAMBNI PORABI
OBRAMBNI EKONOMSKI UKREPI MOŽNI OBRAMBNI UKREPI V VOJNIH RAZMERAH: MODIFICIRANA UPORABA PROTISANKCIJSKIH UKREPOV “VALOVNA PROIZVODNJA” (1. faza ekonomske mobilizacije) INDUSTRIJSKA MOBILIZACIJA (2. faza…): Določitev proizvodnje Določitev proizvodov posameznim podjetjem in priprave na proizvodnjo Priprava proizvodnih naprav, materialov, orodij, delovne sile Priprava urnika in nadzora proizvodnje (uravnoteženost) PROBLEMI: VLADNO POSREDOVANJE, SLABOSTI “KOMANDNEGA” GOSPODARSTVA, NEDEMOKRATIČNOST