Digitalne knjižnice učnih gradiv

1. Digitalne knjižnice učnih gradiv Merlot, NSDL, comPadre Izvedbo projekta je omogočilo sofinanciranje Evropskega socialnega sklada Evropske unije in Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.

2. MERLOTMultimedia Educational Resource forLearning and Online Teaching • Cilj MERLOT je izboljšanje učinkovitosti poučevanja in učenja s širjenjem kvantitete in kvalitete verificiranih sprotnih učnih gradiv, ki jih preprosto vgrajujemo v naše tečaje (predmete)

3. Raziskave za poučevanje: zbiranje in tvorba vsebin “Kako lahko izberem gradiva z zaupanjem v kvaliteto, verodostojnost in uporabnost? Učence želim poučevati pravočasno in učinkovito.” http://www.merlot.org

4. Načrtovanje tečajev iz vsebine “Kako lahko pravočasno organiziram gradiva drugih in moja gradiva v učinkovito kompozicijo vsebine tečaja?” http://www.merlot.org

5. Poučevanje: Posredovanje znanja “Kako lahko svojim učencem podajam snov v pravem času in učinkovito, takrat, ko to potrebujejo?” http://www.merlot.org

6. Učenje: Sprememba uma učencev “Kako naj moji učenci pravočasno in učinkovito razvijajo svoje veščine, znanje in navade, ki so rezultat tečaja?” http://www.merlot.org

7. Ocenjevanje učenja učencev in pridobivanje povratne informacije o njihovem učenju “kaj so se učenci naučili, kako lahko pravočasno in učinkovito dobim o tem povratno informacijo?” http://www.merlot.org

8. MERLOT Predmetne skupine Math Biology Chemistry Physics Health Sciences Info Tech Foreign Languages Psych Teacher Ed Music History Business Engineering

14. Ekipe pregledovalcev • Kriteriji izbire ekipe pregledovalcev: • Izobrazba • Odličnost v poučevanju • Izkušnje v uporabi tehnologije pri poučevanju in učenju • Povezave s strokovnimi organizacijami danega predmetnega področja

15. 4 faze ocenjevanja • Izbira:Odločitev, kaj naj bo pregledano • Pregled:Analiza gradiv • Odločitev: Tolmačenje pregledov za oceno • Objava:Odločitev, kaj in kako naj bi objavili skupnosti

16. Izbira gradiv za ocenjevanje • MERLOT začenja z obstoječimi zbirkami in to razširja po potrebi. • Začetno zbiranje gradiv • Gre zanesljivo v pregled • Morda bo šlo v pregled • Nima smisla pregledati • Izbrana gradiva pregledata dva člana predmetne skupnosti

17. Pregled gradiv • MERLOT uporablja enake postopke kot pri revijah, knjigah in gradivih pred objavo: • Vzpostavijo standarde pregledovanja in jih posredujejo pregledovalcem. • Pregledovalci v skladu s temi standardi pregledajo gradiva • Napišejo poročilo s povzetkom analize in odločitvijo o priporočilu .

18. Odločitev o kvaliteti gradiv • Strokovne ekipe napišejo skupno oceno v skladu s standardi • Opis gradiv • Ocena gradiv • Pregled je pred objavo posredovan avtorjem • V objavi ocene je kot pregledovalec naveden “MERLOT-Discipline Team”

19. Ocenjevalni kriteriji • Kvaliteta vsebine • Temelj učnega načrta za dano stroko • Predpogoji • Težavnost vsebine za poučevanje in učenje • Potrebnost za bolj poglobljeno učenje • Potencialna učinkovitost kot učni pripomoček • Stopnja učnega procesa • Učni cilji in rezultati • Ciljna publika • Lahkotnost uporabe • Smeri, povratna informacija uporabnika, dokumentacija, intuitivnost, privlačnost itd.

20. Kvaliteta vsebine • Tekoča in pomembna • Točne informacije • Jasna in natančna • V skladu s stopnjo izobrazbe • Povsem demonstrira pojme • Fleksibilnost • Dobro integrira/ povzema pojme

21. Kvaliteta vsebine:veljavnost • Ali točno podajamo resničnost? • Veljavnost glede na dogovore in druge vire? • Popolnost vsebine v danem obsegu, brez izpuščanja pomembnih informacij? • Je vsebina tekoča (ne zastarela)? • Je natančnost konsistentna v vsem gradivu? • Če gradivo vsebuje povezave (reference) na druga gradiva, so ta gradiva veljavna?

22. Kvaliteta vsebine: pomembnost • Vsebina pokriva osnovni učni načrt stroke? • Vsebina je predpogoj za poglobljeno spoznavanje strokovnih gradiv? • Vsebina pokriva gradiva, ki jih težko poučujemo/ učimo? • Je pomembnost vzdolž vsega gradiva konsistentna? • Če gradivo vsebuje povezave (reference) na druga gradiva, so ta gradiva primerna?

23. Potencialna učinkovitost kot učni pripomoček • Specificira učne cilje • Identificira potrebno predznanje • Učinkovitost • Progresivno poglablja pojme • Gradi na predhodnih pojmih • Demonstrira relacije med pojmi

24. Preprostost uporabe • Enostavno za uporabo • Ima jasna navodila • Angažira uporabnika • Vizualna privlačnost • Interaktivnost • Uporaba učinkovitih tehnik navigacije • Vsi elementi delujejo, kot morajo

25. http://www.nsdl.org

26. Kaj je digitalna knjižnica? Načrti lekcij Interaktivna gradiva Praktične skupnosti Dokumenti načrti Slike razstave Video Zbirke podatkov Poskusi, krmiljeni na daljavo Storitve Strokovni razvoj Novice Orodja Animacije Vizualizacije

27. Cilj Vse digitalne informacije, pomembne za vse izobraževalne nivoje v katerikoli znanstveni vedi Znanstvene in tehnične informacije Gradiva, uporabljena v izobraževanju Gradiva, primerna za izobraževanje

28. Zakaj digitalna knjižnica? Viri so razpršeni po internetu Zbirke podatkov Navodila učiteljem Članki Interaktivne simulacije univerz Razstave na Internetu Publikacije Vprašanja ekspertu

29. Digitalne knjižnice nudijo koordiniran dostop NSDL Repozitorij

30. NSDL je delo, ki nastaja s sodelovanjem skupnosti… Študenti Znanstveniki Tehnološki eksperti Strokovne organizacije Univerze Učitelji Muzeji Ponudniki vsebin Raziskovalni laboratoriji Založbe Vladne agencije

31. Kakjo velik naj bo NDSL? Vse veje znanosti, vsi nivoji, zelo široka definicija: Petletni cilji • 1,000,000 različnih uporabnikov • 10,000,000 digitalnih objektov • 10,000 do 100,000 neodvisnih spletnih strani

32. Učinkovito pridobivanje informacij Izčrpni metapodatki z Boolovim iskanjem (na pr. Katalog monografij). Lahko je odlično za dobro razumljene kategorije gradiv, vendar zahteva drage metapodatke, ki so redko na voljo. Polno indeksiranje tekstain rangiranim iskanjem (na pr. članki z novicami). Odlično za relativno homogena gradiva, vendar zahteva dostopnost celotnega teksta. Polno indeksiranje teksta s kontekstnimi podatkiin rangiranim iskanjem (na primer Google). Odlično za mešana tekstovna gradiva z bogato strukturo. Kontekstni podatki brez ne-tekstovnih gradivin rangiranim iskanjem (na primer Google iskanje slik). Obetavno, vendar še v poskusni fazi

33. Iskalni servis NDSL Poln tekst ali metapodatki? Indeksiranje tekstaje odlično, vendar za to vsa gradiva niso primerna (problem indeksiranja netekstovnih gradiv). Izčrpni metapodatkiso na voljo le za malo gradiv. Kakšno arhitekturo naj uporabimo? Le malo zbirk podpira vzpostavljene protokole iskanja (n.pr., Z39.50).

34. Problem “skaliranja” obsežnega iskanja Zbirke Strežnik uporabniškega vmesnika Uporabnik

35. Repozitorij metapodatkov Servisi Repozitorij metapodatkov je vir za ponudnike storitev. Vsebuje podatke o vseh zbirkah in enotah, ki so znane NSDL,vključno s kontekstnimi podatki. Uporabniki Repozitorij metapodatkov Zbirke Arhitektura vzpodbuja druge, da zgradijo servise.

36. Repozitorij metapodatkov kot vir Podpora ponudnikom storitev Zapisi so prikazani preko protokola za žetev (harvesting) metapodatkov “Open Archives Initiative”. “Core Integration team” ponuja servise, ki temeljijo na skladišču metapodatkov. Arhitektura vzpodbuja druge, da zgradijo servise.

37. Iskalni servis Repozitorij metapodatkov Portal OAI SDLIP Servisi iskanja in odkrivanja Portal http Portal Zbirke

38. VodjaIzobr. nivoStroka

47. NSDL nudi učiteljem… Organizirano vstopno točko na internet do visoko kvalitetnih virov Vir točnih, primernih in pomembnih informacij za učitelje in učence na vseh nivojih Gradiva so pregledana s strani strokovnjakov Viri, ki podpirajo standarde

48. NSDL nudi raziskovalcem… Priložnost za popularizacijo informacij o metodah, podatkih in rezultatih v multimedijskih in interaktivnih okoljih Povezavo do učiteljev in učencev, ki želijo dostopati do resničnih znanstvenokov in do procesov znanstvenih raziskav Vir za orodja, ki omogočajo interoperabilnost podatkov in njihovo vizualizacijo