UVOD V JAVNO UPRAVO

1. UVOD V JAVNO UPRAVO Mag. Milo� Sencur

2. ZNANOST O UPRAVI Predmet proucevanja (organizacijski in funkcionalni vidik uprave) Metode proucevanja (dedukcija, empirija) Razmerja do drugih znanosti

3. 

4. TEMELJNI POJMI (upravna) organizacija uprava, upravljanje poslovna uprava javna uprava dr�ava nacelo delitve in enotnosti oblasti decentralizacija in dekoncentracija dr�avna uprava lokalna skupnost in lokalna samouprava javne slu�be javno pooblastilo osebe javnega prava nacelo subsidiarnosti in koneksitete regionalizacija

5. (UPRAVNA)ORGANIZACIJA prostor, kjer poteka proces upravljanja skupina ljudi, ki delujejo skupaj, da bi dosegli nek skupen cilj formalne, neformalne, primarne, sekundarne, gospodarske, upravne teritorialne, funkcionalne (problem koordinacije) tendence v razvoju upravnih organizacij

6. UPRAVA Poslovna uprava - delovanje po nacelih tr�nega gospodarstva Javna uprava - organizacijsko: vse politicne, upravne in druge organizacije, ki izvajajo proces upravljanja dru�benih zadev (dr�avni upravni organ, obcinska uprava, veterinarska uprava) - funkcionalno: upravljanje javnih ali dru�benih zadev (strokovni del procesa upravljanja)

7. UPRAVLJANJE kontinuirana dejavnost povezovanja vec ljudi za opravljanje dru�benih (javnih) zadev ali proces odlocanja v organizaciji o: o ciljih organizacije (politicno odlocanje) o dosegi teh ciljev (strokovno odlocanje)

8. JAVNA UPRAVA (uprava v javnih zadevah) dr�avna uprava lokalna samouprava nosilci javnih pooblastil izvajalci javnih slu�b

9. DR�AVA �ir�i in o�ji pojem

10. DR�AVA(tendence v razvoju) demokratizacija (vedno vecja vloga dr�avljanov pri odlocanju o javnih zadevah) zmanj�ana vloga prisile (vi�ja stopnja zavesti ljudi in legitimnosti odlocitev) povecana servisna vloga (zagotavljanje dobrin brez oblastnih posegov)

11. NACELO DELITVE OBLASTI

12. NACELO O ENOTNOSTI OBLASTI negacija delitve oblasti na posamezne nosilce nosilec celotne oblasti je ljudstvo oblast je enotna, deli se le njeno izvajanje na posamezne vrste organov primat ima predstavni�ko telo

13. DECENTRALIZACIJA in DEKONCENTRACIJA prenos nalog od centralnih dr�avnih organov na druga o�ja oblastva funkcionalna in organizacijska neodvisnost odlocanje, izvr�evanje, nadzor prenos nalog od centralnih dr�avnih organov na druga o�ja oblastva funkcionalna in organizacijska odvisnost izvr�evanje

14.  DR�AVNA UPRAVA  - organizacijski vidik (sistem upravnih organov) - funkcionalni vidik (opravljanje dr�av. upravnih nalog)  spremljanje stanja in priprava predpisov izvr�ilne naloge in�pekcijski nadzor nad izvajanjem predpisov razvojne naloge zagotavljanje javnih slu�b

15. LOKALNA SKUPNOST(OSNOVNA TERITORIALNA ENOTA) naselje prebivalci skupne potrebe in pogoji za zadovoljevanje zavest o pripadnosti (socialna in politicna povezanost)

16. LOKALNA SAMOUPRAVA pravna ureditev, katere bistvo je pravica ljudi v lokalni skupnosti oz. pravica lokalnih oblasti, da samostojno (brez vpletanja nadrejenih oblasti) urejajo dolocene javne zadeve na svojem obmocju ena od oblik soupravljanja dru�be prava vloga lokalne samouprave je v vertikalni delitvi oblasti

17. LOKALNA SAMOUPRAVA(elementi samoupravnosti) teritorialni funkcionalni organizacijski materialno-financni pravni

18. SUBSIDIARNOST nacelo subsidiarnosti je kljucno nacelo za razumevanje vloge lokalne samouprave v sodobnih demokracijah najni�ja raven naj opravlja vse, kar ne more biti bolj�e in ucinkovitej�e uresnicevano na vi�ji ravni - pomeni stalni razmislek o razdelitvi pristojnosti kot politicno nacelo pomeni, da so javne zadeve uresnicevane cim bli�e dr�avljanom, ker so sposobnej�e prisluhniti potrebam ljudi

19. REGIONALNA SAMOUPRAVA regija, pokrajina � vmesna raven med dr�avo in obcino regionalizacija � proces, katerega cilj je oblikovanje regij pokrajina v Ustavi RS

20.   JAVNE SLU�BE dejavnosti storitvenega oz. proizvodnega znacaja, ki jih ni mogoce zagotavljati po nacelih tr�nega gospodarstva re�ijski obrat javni (gosp.) zavodi in javna podjetja koncesije vlaganje javnega kapitala v osebe zasebnega prava

21. JAVNO POOBLASTILO(prenos nalog dr�avne uprave na druge subjekte) z zakonom ali odlokom obcine na subjekte izven dr�avne uprave vsebina pooblastila, nosilec pooblastila, organ, ki podeli pooblastilo, postopek podelitve pooblastila, nadzor nad izvajanjem

22. OSEBE JAVNEGA PRAVA ustanovitveni akt je javnopravne narave delovanje je javnega znacaja financiranje je javnega znacaja uporaba javnega prava pri notranjih in zunanjih razmerjih

23. RAZVOJ PROUCEVANJA UPRAVE (1) VRSTE UPRAVNIH (ORGANIZACIJSKIH) ZNANOSTI veda o poslovni upravi (poslovno upravljanje) veda o javni upravi (javno upravljanje) veda o komunalni samoupravi enotna veda o upravljanju (v nastajanju)

24. RAZVOJ PROUCEVANJA UPRAVE (2) VEDA O POLICIJI ALI KAMERALISTIKA zametki dr�avne uprave v absolutisticni dr�avi - uprava sta vladar in njegov aparat uveljavitev dr�avne uprave z nacelom o delitvi oblasti - uprava se imenuje policija: policijske naloge, pospe�evanje financ in trgovske dejavnosti (merkantilizem) veda o policiji (kameralistika) - konkretno usmerjena opisna smer znanosti o upravi - opisuje in sistemizira delo, organizacijske oblike, postopke in pravila poslovanja - avstrijska profesorja Sonnenfels in Lorenz von Stein

25. RAZVOJ PROUCEVANJA UPRAVE (3) RAZDOBJE LIBERALIZMA IN UPRAVNO PRAVO politicna filozofija liberalizma � ideja svobode dr�ava (nocni cuvaj) je le cuvar javnega reda razvoj upravnega prava � proucuje dr�avno upravo z vidika njene oblastne funkcije (v odnosu do posameznika) liberalizem se umakne filozofiji dr�avnega intervencionizma in filozofiji dr�avne uprave kot javne slu�be sodobne upravne znanosti crpajo vecji del svojih ugotovitev iz spoznanj na podrocju gospodarstva iz konca 19. in 20. stoletja

26. SMER ZNANSTVENEGA UPRAVLJANJA proucevanje gospodarske organizacije F. Taylor (1856-1915) organizacija dela v proizvodnem procesu (delovno mesto) clovek je orodje organizacije �tudij gibov izkljucno tehnicna smer

27. UPRAVNOTEHNICNA SMER H. Fayol � zanima ga organizacija kot celota (z vidika ucinkovitosti dela): nacin delitve dela, sistemizacija, org. enote, vodenje, hierarhija, koordinacija, nadzor itd. pravila za dobro upravljanje - enotnost komande - hierarhija - razpon kontrole - odloca individualni nosilec

28. VLOGA MAKSA WEBRA V UPRAVNIH ZNANOSTIH zanima ga dru�bena vloga uprave in organizacije v sodobnem svetu prvi ugotovi univerzalnost uprave, ki deluje po enakih birokratskih kriterijih opozori na odnos uprava - politika

29. PSIHOLO�KE SMERI PROUCEVANJA UPRAVE teorije, ki organizacijo proucujejo z vidika ravnanja posameznika v organizaciji (behaviorizem) � medclove�ki odnosi (E. Mayo) vecja humanost pomeni vecjo ucinkovitost pri delu organizacija je ravnanje v posebno skupnost povezanih ljudi za dosego dolocenega cilja motivacija ni le ekonomski stimulans ideje o disfunkciji birokratske organizacije (R. Merton) namesto hierarhije dru�bena vloga (standardizirani vzorec ravnanja-brez prisile) timsko delo delovne skupine problemske organizacije

30. SOCIOLO�KE SMERI PROUCEVANJA UPRAVE kritika klasicne �ole in psiholo�ke smeri (zaradi neupo�tevanja okolja) (T. Parsons, R. Merton, Katz in Kahn) naslonitev na generalno teorijo sistemov (dvojna vloga organizacije - navzven in navznoter) kompleksno in zgodovinsko proucevanje uprave nastanek splo�ne teorije upravljanja (za vsa dru�bena podrocja)

31. NOVOTEHNICNE SMERI PROUCEVANJA UPRAVE kako povecati tehnicno ucinkovitost upravljanja (manj opazna vloga vodstva in kontrole, poudarek na svetovanju in strokovni pomoci) nove tehnike predvidevanja in planiranja z uporabo matematicnih in statisticnih metod (t. i. operacijske raziskave) odkritje kibernetike teorije odlocanja (H. Simon), ki upo�tevajo pogoje negotovosti in s tem omejeno racionalnost (pomembna vloga interesnega vpra�anja) koalicijska teorija in teorija organizacijskega ravnote�ja

32. KAJ JE UPRAVA IN KAJ UPRAVLJANJE  LJUDSKO POJMOVANJE UPRAVE ORGANIZACIJSKA TEORIJA FAYOLOVA OPREDELITEV UPRAVE UPRAVLJANJE PO SISTEMSKI TEORIJI UPRAVLJANJE PO KIBERNETSKO-INFORMACIJSKI TEORIJI 

33. 1. LJUDSKO POJMOVANJE  UPRAVE pisarni�ko delo, birokracija, administracija, papirnata vojna� parazit dru�be, dru�beno nepomembno delo, prevec zaposlenih, bolj�e place in bolj�i delovni pogoji nepravocasno in nekvalitetno delo ali je uprave prevec ali premalo

34. 2. ORGANIZACIJSKA TEORIJA - organizatoricna dejavnost, ki omogoca sodelovanje vecjega �tevila ljudi, ki imajo skupen cilj oz. skupne naloge (Simon, Smithburg, Thompson) - trije ponazoritveni primeri (prevalitev kamna, delo kmecke dru�ine, delo obrtnika) - Vavpetic: v vsaki organizaciji so temeljne in organizacijsko tehnicne naloge

35. 3. FAYOLOVA OPREDELITEV UPRAVE Dejavnost podjetja ima 6 funkcij: tehnicno komercialno financno varstveno racunovodsko upravno (poteka vertikalno in je prisotna v vseh funkcijah) Sestavine upravne funkcije (bistvo uprave): predidevanje (predvideti cilje) organiziranje (ukrepi, potrebni za pogon akcije) ukazovanje (stalno usmerjanje akcije, v obratni smeri pa porocanje) usklajevanje (sprotna koordinacija) kontroliranje (nenehen nadzor) Skupni smisel vseh elementov je vodenje organizacije

36. 4. SISTEMSKA TEORIJA  nastala sredi 20. stoletja vse stvari, bitja in pojavi so sistem (# kaos) sistem sestoji vsaj iz dveh, med seboj povezanih delov (menjava med podsistemi) biolo�ki, tehnicni, dru�beni (pravni, ekonomski, dr�ava, lokalna skupnost�) zaprti in odprti sistemi ekvivalentna menjava z okoljem po vzorcu input-predelava-output (ucinkovitost sistema) upravljanje je zavestno clovekovo usmerjanje sistemskih interakcij znotraj dru�benih sistemov in med njimi, da bi dosegel dolocene cilje (dru�bena moc) usmerjanje sistemskih interakcij v organizacijskih sistemih izvaja poseben politicno upravni podsistem

37. 5. KIBERNETSKO-INFORMACIJSKA TEORIJA upravljanje je akcija, ki sama sebe popravlja, uravnava in vodi sistem k dolocenim ciljem sloni na sistemu ter informacijskem inputu in feed-backu (povratnih informacijah) informacije so substanca upravljanja predelava informacij = ustrezna odlocitev komunikacijski kanali in omre�je (negativni) feed-back ka�e na razliko med �elenim in dose�enim

38. Kibernetsko-informacijska teorija

39. 6. POTEK PROCESA UPRAVLJANJA V DRU�BENIH SISTEMIH Parsonsova shema upravljanja in strukture v organizaciji: - institucionalna (politicna) raven (dolocitev ciljev) - instrumentalna (strokovna) raven (dolocanje poti za dosego ciljev) - tehnicna raven (neposredno izvr�evanje nalog) in postregulacija

40. WEBROV MODEL RACIONALNE BIROKRATSKE ORGANIZACIJE BIROKRATSKA ORGANIZACIJA KOT DOLOCEN ORGANIZACIJSKI MODEL delitev dela do posameznega delovnega mesta � specializacija delovna mesta so povezana v hierarhicni piramidalni sistem delo je poklic, ki zahteva doloceno izobrazbo in izku�nje delo tece po predpisanih pravilih in postopkih odnosi v organizaciji so slu�beno brezosebni poudarek je na pisni dokumentaciji delavec je v najemnem odnosu do svojih gospodarjev razmejitev politike in uprave

41. DR�AVA IN JAVNA UPRAVA dr�ava je naj�ir�a javnopravna skupnost, ki izvaja oblast nad vsemi ljudmi na svojem teritoriju javna uprava je aparat, s katerim dr�ava dosega svoje cilje (uveljavlja javni interes)

42. KLASIFIKACIJA DR�AVNIH SISTEMOV oblike dr�av razlikujemo glede na: obliko vladavine obliko dr�avne ureditve oblike dr�avne oblasti oblike politicnega sistema

43. OBLIKA VLADAVINE glede na polo�aj �efa dr�ave: monarhije: absolutna, ustavna, parlamentarna republike: parlamentarne, predsedni�ke

44. OBLIKA DR�AVNE UREDITVE sestavljene (federacije, konfederacije) enovite (unitarne)

45. OBLIKA POLITICNEGA SISTEMA Glede na krog oseb, ki ima politicno oblast v dr�avi (razmerje med dr�avno oblastjo in prebivalstvom) locimo: demokraticne sisteme: neposredna in posredna demokracija avtokraticne sisteme: vladavina manj�ine, medijski monopol, omejevanje pravic

46. OBLIKA DR�AVNE OBLASTI Glede na razmerja med oblastnimi organi: predsedni�ki, parlamentarni in skup�cinski sistem nacelo enotnosti / delitve oblasti polpredsedni�ki sistem

47. PARLAMENTARNI SISTEM zakonodajna in izvr�ilna oblast sta tesneje povezani vlada kot nosilka izvr�ilne oblasti je odvisna od zaupanja palamenta (ministri so ponekod hkrati clani parlamenta, parlament ponekod voli �efa dr�ave) vlada naj bi imela podporo v parlamentarni vecini v britanskem sistemu lahko predlaga razpustitev parlamenta �efu dr�ave, ce ji je izglasovana nezaupnica opozicija (�vlada v senci�) je integralni del parlamentarnega sistema navadna in konstruktivna nezaupnica

48. PREDSEDNI�KI SISTEM v ZDA z ustavo iz l. 1789 nosilec �vladne dejavnosti� je predsednik sam, ki je hkrati dr�avni poglavar predsednik samostojno vodi zunanjo in notranjo politiko kongres in predsednik sta demokraticno voljena organa in zato drug od drugega neodvisna; impeachment pred senatom kot sodnikom spro�i predstavni�ki dom ministre imenuje predsednik �na temelju mnenja in s privolitvijo senata� kongres sprejema zakone, odobrava financna sredstva, senat daje soglasje k sklepanju meddr�avnih pogodb, imenovanju sodnikov Vrhovnega sodi�ca in visokih dr�avnih uradnikov predsednik ima suspenzivni veto na zakone, kongres ga mora ponovno sprejeti z dvotretjinsko vecino vrhovno sodi�ce odloca o skladnosti zakonov z ustavo (v zvezi z re�evanjem konkretnih primerov)

49. PARLAMENTARNO-PREDSEDNI�KA OBLIKA OBLASTI peta francoska republika po ustavi iz leta 1958 predsednik ima bistveno bolj okrepljeno vlogo kot dr�avni poglavar v parlamentarnem sistemu predsednik imenuje prvega ministra, na njegov predlog pa imenuje in razre�uje tudi ministre; ti niso clani parlamenta predsednik predseduje sejam vlade in podpisuje njene akte

50. SKUP�CINSKI SISTEM zgled za demokraticno pojmovanje nacela enotnosti dr�avne oblasti skup�cina sprejema kljucne politicne in pravne odlocitve; te odlocitve tudi nastajajo v njej izvr�ilno-upravni organi so na te odlocitve vezani, so jim podrejeni in so dol�ni skrbeti za njihovo uresnicevanje v dru�beni praksi osrednji izvr�ilno-upravni organ ni nikakr�en samostojen nosilec izvr�ilne politike; je izvr�ilni organ skup�cine in ne more postaviti vpra�anja svoje zaupnice

51. DELITEV OBLASTI V REPUBLIKI SLOVENIJI ZAKONODAJNA: dr�avni zbor, dr�avni svet IZVR�ILNA: predsednik republike, vlada, dr�avna uprava � SODNA: sodi�ca, ustavno sodi�ce

52. PARLAMENT normativna volilna nadzorna

53. DR�AVNI SVET drugi dom 5 interesnih skupin zastopstvo nosilcev socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov sodelovanje v zakonodajnem postopku

54. PREDSEDNIK REPUBLIKE nacin izvolitve mandatna doba razgla�a zakone volilna funkcija uredbe z zakonsko mocjo ustavna obto�ba

55. VLADA predsednik in ministri politicno-izvr�ilna funkcija predlagalna funkcija vodenje in koordinacija dr�avne uprave ustanoviteljske pravice upravljanje z dr�avnim premo�enjem

56. DR�AVNA UPRAVA tri nacela organiziranosti resorno funkcionalno teritorialno UPRAVNE NALOGE (spremljanje stanja in priprava upravnih predpisov,izvr�ilne naloge in�pekcijski nadzor nad izvajanjem predpisov, razvojne naloge, zagotavljanje javnih slu�b) OPRAVLJAJO MINISTRSTVA, ORGANI V NJIHOVI SESTAVI IN UPRAVNE ENOTE

57. OBLIKE DELOVANJA DR�AVNE UPRAVE IZDAJA OBLASTNE SPLO�NE PRAVNE AKTE (predpise) IZDAJA OBLASTNE POSAMICNE AKTE (upravne odlocbe in sklepe) SKLEPA AKTE POSLOVANJA (npr. pogodbe) OPRAVLJA MATERIALNA DEJANJA (npr. svetovanje) IZDAJA INTERNE AKTE (npr. o uporabi slu�benih vozil)

58. TERITORIALIZACIJA DR�AVNE UPRAVE upravne enote: opravljanje upravnih nalog, ki jih je zaradi njihove narave organizirati teritorialno obmocja UE doloci vlada z uredbo druge oblike teritorialne organiziranosti: obmocne enote, izpostave

59. MINISTRSTVA

60. ORGANI V SESTAVI MINISTRSTVA za opravljanje specializiranih strokovnih nalog, izvr�ilnih in razvojnih upravnih nalog, nalog in�pekcijskega nadzora in drugega nadzora in nalog na podrocju javnih slu�b ustanovijo se z uredbo ministrstvo je druga stopnja v upravnem postopku upravni organi v sestavi so: uprava, urad, in�pektorat

61. REFORMA JAVNE UPRAVE V SLOVENIJI CILJI vi�ja stopnja strokovnosti, znanja in motivacije javnih uslu�bencev zmanj�anje vpliva menjav oblasti na delovanje uprave in s tem njeno stabilnost izbolj�anje ucinkovitosti, poenostavitev in pribli�evanje uprave dr�avljanom(npr. odpravljanje administrativnih ovir) izbolj�anje upravnih storitev in odnosa uradnikov do strank modernizacija dr�avne uprave in lokalne samouprave (upravna informatika) nov placni sistem za javne uslu�bence in funkcionarje uvedba pokrajin in uveljavitev nacela subsidiarnosti

62. NOVA ZAKONODAJA IN NJENA IMPLEMENTACIJA izvedbene aktivnosti k zakonom s podocja javne uprave (priprava podzakonskih predpisov) novi standardi notranje organizacije javne uprave nova nacela pridobivanja podatkov za stranke v upravnih postopkih usposabljanje javnih uslu�bencev in uradnikov za EU uvajanje evropskega modela za ocenjevanje uspe�nosti (CAF)

63.  TEORETICNA VPRA�ANJA JAVNE UPRAVE V RS pojem javne uprave danes politika in upravno-izvr�ilni proces profesionalnost (ustvarjalnost) javne uprave� javna uprava kot poslovni sistem vlada kot organ politicne sinteze lokalna samouprava � decentralizacija in subsidiarnost