ŠPORT in DOPING

1. ŠPORT in DOPING Ukvarjanje z ocenjevanjem celovitega odgovora organizma na neko delo oz. obremenitev.

2. PODROČJA MEDICINE ŠPORTA • Preventivni del: • triažna naloga, ki pomeni dopustitev, da se ukvarjajo s športom samo tiste osebe, katerih zdravju telesna aktivnost ne bo škodila. • preventiva športnih poškodb • Kurativni del: • zdravljenje športnih poškodb • Fiziološki del: • spremljanje in kontrola treninga • dvigovanje športne forme oz. izboljšanje športnih rezultatov

4. TEMELJ VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI ŠPORTU Vsakršno nevarnost za poškodbo ali zdravstveno okvaro je potrebno vnaprej preprečiti oziroma se ji celo izogniti.

5. DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA NEVARNOST POŠKODB • Starost in razvoj • Osebnostne lastnosti • Stanje treniranosti • Tehnika izpeljave gibov • Nepravilno in nezadostno ogrevanje • Trenutno zdravstveno stanje • Neustrezna prehrana ali pitje tekočin • Neustrezne razvade • Neustrezna oprema, orodje, športna oblačila • Nepravilna ali nezadostna osvetljenost športnih poligonov • Neustrezne klimatske razmere • Doping • Splet slučajnih okoliščin

6. PREOBREMENITVENI SINDROM Okvare, ki so posledica številnih zaporednih majhnih poškodb tkiva ali mikrotravm.

7. SINDROM PRETRENIRANOSTI • Nevroendokrina motnja, ki je lahko posledica pretreniranosti in se izraža z utrujenostjo v periodah prekomernega treniranja brez adekvatnih počitkov. • Neuspešna adaptacija na prekomerno treniranje.

8. BOLEZNI PREHRANE • Estetski športi – videz je zelo pomemben. • Športi, ki zahtevajo nizko telesno težo. Ekstremni pritisk za dobrim rezultatom in performansom, pritisk od strani trenerjev, nerealna pričakovanja, socialni pritisk, nizka samopodoba.

9. ŽENSKA ŠPORTNA TRIADA • Motnje hranjenja • Amenoreja • Prezgodnja osteoporoza

10. MORALA IN ETIKA • Kdo nosi krivdo za preobremenitev, poškodbo ali celo smrt športnika? • Zdravnik, njegov klub ali kar on sam? • Pri zagotavljanju preventive smo finančno omejeni. • Vrhunski športniki, rekreativci.

11. ZAKAJ DOPING? • Želja po vrhunskih dosežkih • Konkurenčnost sotekmovalcem • Želja po lepem telesu • Zunanji pritisk (sponzorji, mediji, publika, država) Vrhunski šport brez dopinga??!

13. ZAKAJ NE DOPING? nepošteno tekmovanje (neenake možnosti) ogroženo zdravje športnikov neskladno s športnimi načeli nenaravnost sili druge k dopingu

14. SAMOUNIČEVALNA NARAVA DOPINGA = tekmovalna prednost se izniči, če se vsi dopingirajo. Doping je prednost samo v primeru, da se nekdo dopingira, ostali pa ne.

15. ZDRAVSTVENI VIDIK • Doping predstavlja nepotrebno dodatno tveganje za športnikovo zdravje • Na račun zlorabe dopinga so oškodovani športniki bolniki (prepovedana zdravila)

16. SVETOVNA AGENCIJA ZA BOJ PROTI DOPINGU (WADA) • 10.11. 1999 • Vključuje MOK, mednarodne športne zveze in vse druge organizacije, ki sodelujejo v boju proti dopingu • Naloge: poenotenje seznamov prepovedanih substanc in sankcij ob kršitvah

17. SVETOVNI KODEKS PROTI DOPINGU (WADC) • 2003 Kopenhagen • Globalni cilj: “zaščititi temeljno pravico športnika, da sodeluje v športu brez dopinga, izboljšati zdravje, poštenost in enakost športnikov po vsem svetu in zagotoviti usklajen, koordiniran in učinkovit program proti dopingu na mednarodni in nacionalni ravni, s pomočjo odkrivanja, odklanjanja in preprečevanja dopinga

18. EVROPSKA KONVENCIJA PROTI DOPINGU V ŠPORTU Države podpisnice se zavedajo, da mora imeti šport pomembno vlogo pri varstvu zdravja, pri moralni in telesni vzgoji in izobraževanju ter pri pospeševanju mednarodnega razumevanja. Cilji konvencije Da bi zmanjšale in končno odpravile doping iz športa, se podpisnice zavezujejo, da bodo v okviru svojih ustavnih določb ustrezno ukrepale za uporabo določb te konvencije.

19. SLOVENSKI DOKUMENTI • ZAKON O ŠPORTU 45.člen “Športniki, organizatorji ali prireditelji tekmovanj, izvajalci letnega programa in pristojni zdravstveni delavci morajo spoštovati določila Evropske konvencije proti dopingu in določila MOK.”

20. PREPOVEDANE SUBSTANCE • POŽIVILA • amfetamini, kokain, efedrin, fenilpropanolamin in sorodne substance, kofein • učinek adrenalina: večja budnost, ni utrujenosti, večja kompetitivnost in agresija • stranski učinki: motnje v regulaciji telesne temperature, motnje delovanja srca in drugih organov, izguba apetita, evforičnost, hipertenzija, zmanjšana možnost koordiniranja gibov, tremor, nervoza • stimulanse vsebujejo tudi zdravila za lajšanje kašlja in prehlada – simpatomimetični amini (največkrat efedrin)

21. PREPOVEDANE SUBSTANCE • NARKOTIČNI ANALGETIKI • morfin in njegovi analogi • delovanje na CNS, zmanjšuje občutek za bolečino; uporabljajo se tudi proti kašlju • stranski učinki: športnik lahko podcenjuje verjetnost poškodbe, adikcija, izguba ravnotežja in koordinacije, omotičnost, nespečnost, depresija, plitvo dihanje, bradikardija, zmanjšana sposobnost koncentracije • kodein kot narkotični analgetik v zdravilih proti kašlju

22. PREPOVEDANE SUBSTANCE • ANDROGENI ANABOLIČNI AGENSI • sintetični derivati testosterona • povečajo moč, mišično rast, agresivnost, okrevanje • stranski učinki: žensko-specifični in moško-specifični, splošno okvare reprodukcijskega sistema, hipertenzija, motnje v dlovanju ledvic, jeter, rast tumorjev • V medicini se včasih uporabljajo za zdravljenje osteoporoze, ginekoloških motenj, rastnih problemov

23. PREPOVEDANE SUBSTANCE • OSTALI ANABOLIČNI AGENSI • B2 adrenoreceptorski agonisti (clenbuterol) • stimulansi; znižujejo maščobe in povečajo mišično tkivo • stranski učinki: trepetanje, nemir, vznemirjenost, aritmije, mišični krči • prvotno so jih razvili za zdravljenje kriničnega bronhitisa, emfizema, astme

24. PREPOVEDANE SUBSTANCE • DIURETIKI • delovanje na ledvične tubule in odvajanje vode iz telesa, izguba teže, maskirajo druge susbtance • športi, kjer je pomemben izgled • stranski učinki: dehidracija, hipovolemija, mišični krči, ortostatska hipotenzija, hipersenzitivnost, aritmije • klinična uporaba za kontrolo zvišanega krvnega pritiska, odpravljanje edemov

25. PREPOVEDANE SUBSTANCE • PEPTIDNI HORMONI IN SORODNE SUBSTANCE • Sorodne spojine ali analogi z učinki peptidnih hormonov • HCG: povečuje sintezo endogenih steroidov, GH: povečevanje mišične mase, ACTH: regeneracija tkiv in mišic, EPO: več eritrocitov • stranski učinki: ginekomastija, menstruacijske motnje, hipertiroidizem (HCG); nenormalna rast in kardiovaskularna obolenja (GH), EPO – infarkt, hipertenzija

26. PREPOVEDANE TEHNIKE • KRVNI DOPING • tranfuzija krvi ali eritrocitov, ko to ni potrebno: analogna, homologna • Povečuje aerobno kapaciteto • stranski učinki: krvni strdki, anafilaktični šok, hemolitične reakcije, infekcije • FARMAKOLOŠKA, KEMIČNA, FIZIČNA MANIPULACIJA • substance, ki vplivajo na urinski vzorec; kateterizacija, zamenjava urinskega vzorca • Prekrivanje prepovedanih substanc • stranski učinki: kateterizacija - cistitis

27. SUBSTANCE Z OMEJITVIJO • ALKOHOL • trema, samozavest • stranski učinki: moti ravnotežje, reakcijski čas, koordinacijo • MARIHUANA • sprostitev • stranski učinki: delovanje na srce, pljuča, ritem srca, krvni tlak, ravnotežje, koordinacijo • LOKALNI ANESTETIKI • Za zmanjšanje bolečin ob poškodbah; vsi bolj ali manj podobni kokainu • stranski učinki: uporaba vodi v še hujše poškodbe, predoziranje povzroča strah, motnjo govora, tresenje, mišične krče

28. SUBSTANCE Z OMEJITVIJO • KORTIKOSTEROIDI • Substance sorodne adrenokortikosteroidnim hormonom; za zdravljenje vnetnih procesov, astme, bolečin; tudi zaradi evforičnih občutkov, ki lahko spremljajo uporabo • stranski učinki: hipertenzija, slabo celjnje, osteoporoza • BETA BLOKATORJI • Za zdravljenje hipertenzije, srčnih aritmij, angine, umirijo ritem srca, znižajo krvni pritisk; zmanjšanj strahu, tresenja rok • stranski učinki: hipotenzija, bradikardija, mrzle roke in noge

30. POSTOPEK JEMANJA VZORCA • Vročitev poziva za kontrolo dopinga delegat ali druga pooblaščena oseba pristojna za izvedbo kontrole dopinga identificira, preda v podpis obvestilo o izboru za kontrolo dopinga, športnik prejme kopijo podpisanega dokumenta, pooblaščena oseba nato pove podatke o predpisanem času za oddajo vzorca urina, ne dovoli opravljati male potrebe ter spremlja športnika do prostorov, namenjenih za opravljanje kontrole dopinga 2. Prostor namenjen za opravljanje kontrole dopinga (Doping Control Station waiting room) v prostorih namenjenih za opravljanje kontrole dopinga na voljo pijača v originalni embalaži (hitrejša, lažja oddajo urinskega vzorca); v te prostore se lahko pripelje svojega spremljevalca (trenerja, zdravnika, starše, tolmača, ipd); delegat za odvzem vzorca (delegat Olimpijskega Komiteja Slovenije-OKS) legitimira športnika, razloži postopke odvzema ter nadzira postopek odvzema vzorca

31. 3. Izbira posode za oddajo urina ko je športnik pripravljen, da lahko odda urinski vzorec, izbere eno izmed več originalno zapakiranih posod za oddajo urina 4. Nadzor oddaje urinskega vzorca delegat za odvzem vzorca (sampling officer) pospremi športnika do toaletnih prostorov, kjer mora odstraniti toliko oblačil, da se lahko pregledno opazuje oddaja urina v posodo za zbiranje urinskega vzorca. Delegat mora biti istega spola kot atlet, ki oddaja urinski vzorec. Ko atlet odda zahtevano količino vzorca urina (75-100 ml), ga odnese v prostor namenjen za opravljanje kontrole dopinga. Z urinskim vzorcem rokuje le sam atlet, ki pa ima pravico zahtevati pomoč pri rokovanju z vzorcem. 5. Izbira embalaže za pošiljanje urinskega vzorca delegat za odvzem vzorca predložišportniku več originalno zapakiranih kompletov embalaže za pošiljanje vzorca v akreditirani laboratorij; ko športnik izbere embalažo, pregleda , če je pakiranje embalaže nepoškodovano in jo nato v prisotnosti delegata in spremljevalca odpre

32. 6. Razdeljevanje urinskega vzorca športnik iz posode za zbiranje vzorca prelije urin v izbrano embalažo za pošiljanje vzorca; embalaža (posebne stekleničke, kontejnerji), so označene z A in B, kar je embalaža za A in B vzorec; v stekleničko A se prelije približno 50 ml, v stekleničko B pa vsaj 25 ml urinskega vzorca; v posodi za zbiranje urinskega vzorca po prelivanju pusti nekaj kapljic urina za ugotavljanja stanja urinskega vzorca. 7. Ugotavljanje stanja urinskega vzorca delegat za odvzem vzorca pregleda pH urina (med 5 in 7), specifično gostoto (> kot 1.010); ugotovljene vrednosti se zapišejo v zapisnik o odvzemu urinskega vzorca za kontrolo dopinga; v primeru, da se ugotovi neprimernost urinskega vzorca, mora atlet ponovno oddati vzorec urina. 8. Postopki pri oddaji volumsko nezadostnega vzorca če je premalo urinskega vzorca, se dobljeni urin zapečati v embalaži za delne vzorce; ko športniku uspe zbrati dovolj urina, odpečati delne urinske vzorce in jih razdeli v embalažo za pošiljanje vzorca

33. 9. Zapiranje in pečatenje urinskega vzorca po prelitju vzorca v steklenički A in B jih športnik zapre in lastnoročno zapečati; delegat spremlja zapiranje in pečatenje ter preverja pravilnost postopka; zapečatena embalaža se ne more več odpreti brez vidne poškodbe; odpiranje se lahko vrši le v pooblaščenih laboratorijih, kjer opravljajo analize. 10. Izpolnjevanje obrazca zapisnika o odvzemu urinskega vzorca športnik poda delegatu svoje osebne podatke; v obrazec se vnesejo tudi vse podrobnosti o morebitni uporabi zdravil ali dodatkov k prehrani ter tudi številka embalaže, ki jo je atlet izbral, ugotovljene vrednosti urinskega vzorcam, imena spremljevalca, pripombe s strani o poteku odvzema vzorca; športnik in spremljevalec nato pregledata izpolnjen obrazec in če se strinjata z navedenim, obrazec podpišeta; športnik dobi kopijo obrazca; postopek odvzema urinskega vzorca zaključen torej lahko zapusti prostor za izvajanje kontrole dopinga.

34. 11.Transportiranje vzorca v akreditirani laboratorij urinski vzorci v zapečateni embalaži ter kopije obrazca o odvzemu urinskih vzorcev, kjer ni osebnih podatkov o športniku, razvidni pa so podatki o vzorcu, se ustrezno zapakirajo in pošljejo v WADA akreditirani laboratorij, ki torej dobi le podatke o vzorcu ter nobenih podatkov, iz katerih bi lahko prepoznali lastnika vzorca. 12. Laboratorijska analiza v laboratoriju pregledajo prispele vzorce in ugotovijo, v kakšnem stanju so prispeli; če so nepoškodovani, odprejo embalažo vzorca A in ga analizirajo na prisotnost substanc iz Liste prepovedanih substanc in metod. Vzorec B v laboratoriju varno shranijo za morebiti zahtevane potrditvene analize v primeru pozitivnega rezultata. Če je vzorec A negativen laboratorij sporoči rezultat WADA in NAK, vzorec B pa se uniči. Če je vzorec A pozitiven, laboratorij sporoči pozitiven rezultat in na koncu ustrezna športna zveza ukrepa skladno s predpisi. Laboratorij rezultate običajno pošlje v 10. delovnih dneh od prispetja vzorcev v laboratorij.