Predmet: Uvod v metodologijo znanstvenoraziskovalnega dela

1. Predmet: Uvod v metodologijo znanstvenoraziskovalnega dela Nosilec: dr. Friderik Klampfer

2. Študentske obveznosti Opravljene seminarske vaje (pogoj za pristop k izpitu) in pisni izpit (6 izpitnih rokov, po 2 v zimskem, letnem in jesenskem izpitnem obdobju) Primerki preteklih izpitnih pol so na ogled na spletu: http://filo3.pfmb.uni-mb.si/gradiva/UMZRDIzpitiZResitvami.doc Pri končni oceni se upošteva tudi prizadevnost in splošen odnos do predmeta.

3. Cilji pouka UMZRD Cilj pouka UMZRD je vzgojiti kritične, samostojno misleče posameznike, sposobne zastavljati relevantna raziskovalna vprašanja o poljubno izbrani temi, v njej odkrivati teoretične in praktične raziskovalne probleme, jih jasno in natančno formulirati, zbrati in oceniti podatke, ki so relevantni za njihovo rešitev, pri njihovem tolmačenju ustvarjalno uporabiti abstraktne ideje in teorije, z zadostno, zdravo, reprezentativno in relevantno evidenco podpreti predlagane odgovore, sklepe in rešitve, jih oceniti s pomočjo za znanstveno disciplino ustreznih meril in standardov, se domisliti alternativnih rešitev, razlag in teorij, po potrebi pretresti njihove podmene, implikacije in praktične posledice ter učinkovito in razumljivo s svojimi mislimi in spoznanji v obliki različnih vrst poročil seznaniti druge.

4. Predpostavke pouka UMZRD Usposabljanje za znanstveno delo kar tako, nasploh, brez upoštevanja nedvomno pomembnih razlik med znanstvenimi disciplinami, sloni na dveh predpostavkah: (i) določene strukture in elementi (namen, problem ali zastavljeno vprašanje, domneve, opredelitev pojmov, empirična podlaga, sklepanje od premis/evidence k zaključkom, implikacije in posledice, ugovori iz različnih zornih kotov ipd.) so prisotni v vsakem znanstvenem razmišljanju, ne glede na specifično temo, vsebino oz. (teoretični ali praktični) raziskovalni problem, ki ga sproži (ii) določene intelektualne vrednote, vrline in merila (jasnost, natančnost, doslednost, relevantnost, zdrava evidenca, tehtni razlogi, globina, širina in poštenje) so univerzalne ter kot take presegajo ozke meje posameznih disciplin.

5. Glavni tematski sklopi (1) Znanstveno raziskovanje – cilji in metode, dialektični značaj znanosti, osrednja vloga argumenta(cije) v znanosti, potreba po razvijanju sposobnosti kritičnega mišljenja (2) Argument – prepoznavanje, rekonstrukcija, dopolnjevanje, diagramiranje, ocenjevanje (3) Vrste argumentov – deduktivni in induktivni argumenti (4) Zmote – formalne in neformalne zmote v sklepanju (5) Definicije – namen definiranja, vrste definicij, pravila definiranja (6) Naravni zakoni – naravni zakoni vs. družbene konvencije, splošne trditve in naravni zakoni, klasifikacija pojavov, pojem naravne vrste, vloga naravnih zakonov v znanstvenih razlagah (7) Razlage – pojem razlage oz. razlagalne hipoteze, vrste razlag, merila za njihovo ocenjevanje, znanstvene vs. psevdoznanstvene razlage (8) Vzroki – pojem vzroka oz. vzročne zveze, vrste vzrokov, metode za odkrivanje vzrokov

6. Študijska literatura • (1) Osnovni študijski viri • W.C. BOOTH & IDR., THE CRAFT OF RESEARCH, CHICAGO: THE • UNIVERSITY OF CHICAGO PRESS, 1995. • J. BREGANT, S. GARTNER & F. KLAMPFER, ?????? • U. ECO, KAKO NAPIŠEMO DIPLOMSKO NALOGO, LJUBLJANA: VALE- • NOVAK, 2003. • R.M. MARTIN, SCIENTIFIC THINKING,ONTARIO: BROADVIEW • PRESS, 1997. • D. ŠUSTER, MOČ ARGUMENTA: LOGIKA IN KRITIČNO RAZMIŠLJANJE, • MARIBOR: PEDAGOŠKA FAKULTETA, 1998. • A. THOMSON, CRITICAL REASONING. A PRACTICAL INTRODUCTION,2. • IZDAJA, LONDON & NEW YORK: ROUTLEDGE, 2002. • J. BREGANT & B. VEZJAK, ZMOTE IN NAPAKE V ARGUMENTACIJI, • MARIBOR: SUBKULTURNI AZIL, 2007.

7. Študijska literatura (nad.) (2) DOPOLNILNA LITERATURA (A) SPLOŠNI UVODI V ZNANSTVENO METODO IN KRITIČNO MIŠLJENJE M. Cohen & E. Nagel, Uvod u logiku i naučni metod, Beograd, 1977. T. Gilovich, How we Know What isn't so. The Fallibility of Human Reason in Everyday Life, New York: The Free Press, 1991. J. Nolt & D. Rohatyn, Theory and Problems of Logic, New York: McGraw-Hill, 1988. B. Porter, The Voice of Reason. Fundamentals of Critical Thinking, New York: Oxford University Press, 2001. T. Schick ml. & L. Vaughn, How to Think About Weird Things. Critical Thinking for a New Age, New York: McGraw Hill, 2002. M. Shermer, Why People Believe Weird Things. Pseudoscience, Superstition and Other Confusions of Our Time, New York: Henry Holt, 2002.

8. Študijska literatura (nad.) (B) UVODI V METODOLOGIJO POSAMEZNIH ZNANSTVENIH DISCIPLIN T.L. Baker, Doing Social Research, New York: McGraw-Hill, 1988. S. Flere, Sociološka metodologija, Maribor: Pedagoška fakulteta, 2000. N. Toš & M. Hafner-Fink, Metode družboslovnega raziskovanja, Ljubljana: FDV, 1997. Charles C. Ragin, Družboslovno raziskovanje. Enotnost in raznolikost metode, Ljubljana: FDV, 2007. (C) PRIROČNIKI ZA RAZISKOVANJE IN IZDELAVO RAZISKOVALNIH POROČIL C. Bazerman, The Informed Writer, Boston: Houghton Miffilin Co., 1989. R.A. Day, How to Write and Publish a Scientific Paper, Cambridge: Cambridge University Press, 1993. N. Fabb, How to write Essays, Dissertations and Theses in Literary Studies, London: Longman, 1993. B. Greetham, How to Write Better Essays, New York: Palgrave, 2001. D. Poniž, Esej in šolski esej, Zavod za šolstvo in šport, 1993.

9. Študijska literatura (nad.) 4. ETIKA ZNANOSTI IN RAZISKOVANJA Philip Kitcher, ???