180 likes | 407 Views
Primerjalna analiza normativne ureditve in gibanje zdravstvenega absentizma v Sloveniji in drugih državah EU. Rade Vučkovič Problemska konferenca – Zdravstveni absentizem v Sloveniji – začasna zadržanost od dela iz zdravstvenih razlogov 1 9 . 5 . 2009.
E N D
Primerjalna analiza normativne ureditve in gibanje zdravstvenega absentizma v Sloveniji in drugih državah EU Rade Vučkovič Problemska konferenca–Zdravstveni absentizem v Sloveniji – začasna zadržanost od dela iz zdravstvenih razlogov 19. 5. 2009
ZDRAVSTVENI ABSENTIZEM, KOT DRUŽBENI POJAV • Zdravstveni absentizem odraža stanje v družbi • Dejavniki • Zdravstveni • Delovni • Socialni • Ekonomski • Demografski • Kulturni
GIBANJE ZDRAVSTVENEGA ABSENTIZMA • Gibanje zdravstvenega absentizma v breme ZZZS in v breme delodajalcev v obdobju 2000–2008 (vir: ZZZS)
GIBANJE ZDRAVSTVENEGA ABSENTIZMA • Zdravstveni absentizem po OE
GIBANJE ZDRAVSTVENEGA ABSENTIZMA • Zdravstveni absentizem po OE
GIBANJE ZDRAVSTVENEGA ABSENTIZMA • Absentizem po razlogih začasne zadržanosti od dela
GIBANJE ZDRAVSTVENEGA ABSENTIZMA • Realizacija odhodkov denarnih dajatev za nadomestila plač
ZDRAVSTVENI ABSENTIZEM V DRŽAVAH EU • Povprečno število dni na delavca v staležu in odstotek v bolniškem staležu
ZDRAVSTVENI ABSENTIZEM V DRŽAVAH EU • Povprečno število dni na zaposleno osebo
NORMATIVNA UREDITEV V SLOVENIJI • Nadomestilo v breme delodajalca • do 30 delovnih dni • Največ 120 dni v koledarskem letu • Višina nadomestila • 80% plače delavca v preteklem mesecu za bolezni in poškodbe izven dela (lahko več na podlagi KP) • 100% povprečne mesečne plače delavca v zadnjih treh mesecev za poklicne bolezni ali poškodbe pri delu
NORMATIVNA UREDITEV V SLOVENIJI • Nadomestila v breme ZZZS • od prvega dne zadržanosti zaradi presaditve živega tkiva in organov v korist druge osebe, posledic dajanja krvi, nege ožjega družinskega člana, izolacije in spremstva • od 31. dne zadržanosti od dela v vseh drugih primerih (tudi za brezposelne osebe – po ZZZPB) • dve ali več zaporedni odsotnosti z dela zaradi iste bolezni v obdobju do 30 dni, prekinitev med eno in drugo odsotnostjo manj kot 10 delovnih dni (ZDR) • Višina nadomestila • 100% osnove ob zadržanosti od dela zaradi presaditve živega tkiva in organov v korist druge osebe, posledic dajanja krvi, nege ožjega družinskega člana, izolacije • 90% osnove ob zadržanosti od dela zaradi bolezni • 80% osnove ob zadržanosti od dela zaradi poškodb izven dela, nege družinskega člana in spremstva
NORMATIVNA UREDITEV V SLOVENIJI • Omejitev trajanja odsotnosti • po predpisih ne obstoja, obstaja pa obveznost napotitve na IK, če odsotnost traja neprekinjeno 1 leto • Postopki odločanja za oceno invalidnosti - ZPIZ • postopek je po mnenju ZZZS predolg – več kot 90 dni, se podaljšuje (čas za pripravo medicinske in delovne dokumentacije po enem podatku cca 60 dni, po drugem 14 dni) • zakonski rok za odločitev o pravici predolg – 6-mesečni • večji del pozitivno rešenih primerov se obravnava na drugi stopnji • okrog 10% primerov izdanih odločb ima izrek “zdravljenje ni končano “
NORMATIVNA UREDITEV V SLOVENIJI • Ugotavljanje nezmožnosti za delo • Osebni zdravnik zavarovanca in osebni otroški zdravnik • Imenovani zdravnik • Zdravniška komisija • Nadzor • Laični nadzor (naroči – imenovani zdravnik) • Strokovni nadzor (Zakon o zdravniški službi; izvaja: Zdravniška zbornica Slovenije)
NORMATIVNA UREDITEV V EU27 • Nadomestila v breme delodajalca • obdobja in odstotek zelo različna (tudi kombinacija delno v breme delodajalca in delno v breme določene javne blagajne) • v 6 državah delodajalci ne plačujejo zaposlenim v primeru odsotnosti iz zdravstvenih razlogov (Češka, Estonija, Grčija, Irska, Ciper in Portugalska) • Nadomestila v breme javne blagajne • po prenehanju obveznosti delodajalca • trajanje pravice je praviloma omejeno (omejitve ni v Bolgariji in Sloveniji) • najpogosteje omejeno na 1 leto ali omejitev določena kot število mesecev v daljšem časovnem obdobju
NORMATIVNA UREDITEV V EU27 • Druge značilnosti • Višina nadomestil • 100% nadomestila najdemo le v 5 državah (le za določene primere ali krajše število dni) • 70% in manj največ držav (11 držav) • nadomestilo določeno v absolutnih zneskih (6 držav) • določena zgornja meja višine nadomestila (7 držav) • znižanje nadomestila v primeru hospitalizacije (3 države) • Sistem čakalnih dni – ni pravice do nadomestila • več kot polovica držav (15 držav) • število čakalnih dni je od 1 do 9, najpogosteje 3 čakalni dnevi
ZAKLJUČEK • Primerjalno je ureditev v Sloveniji dokaj ugodna, absentizem pa relativno visok • Neposredne povezave med nerestriktivnostjo ureditve in obsegom absentizma ni mogoče potrditi (primer: Portugalska enak absentizem kot v Sloveniji, restriktivna ureditev) • Ureditev je v pristojnosti zakonodajalca, pomemben konsenz socialnih partnerjev • ZZZS je le izvajalec OZZ