PREDSTAVITEV IZVAJANJA NAČRTA VREDNOTNEJA OPERATIVNEGA PROGRAMA RAZVOJA ČLOVEŠKIH VIROV

1. PREDSTAVITEV IZVAJANJA NAČRTA VREDNOTNEJA OPERATIVNEGA PROGRAMA RAZVOJA ČLOVEŠKIH VIROV ZA OBDOBJE 2007-2013 Staša Mesec 18.6.2013

2. VSEBINA • Pregled izvajanja vrednotenj • Pregled načrta za naprej

3. IZVAJANJE VREDNOTENJ • Podlaga Operativni sporazum za vrednotenje • Izvajalci OIKOS, MK Projekt, Pitija • Izkušnje… …v bodoče več internega analitičnega dela…

4. IZVEDENA VREDNOTENJA 2007 – DO ZADNJEGA NO • Vrednotenje javnega razpisa za sofinanciranje projektov horizontalnih NVO mrež in regionalnih stičišč za leto 2008 • Vrednotenje razpisa za izbor razvojnih projektov za dvig zaposljivosti ranljivih družbenih skupin na področju kulture in podporo njihovi socialni vključenosti v letih 2008-2009 s pripravo poročil za nadaljnje izvajanje aktivnosti za doseganje ciljev prednostne usmeritve 4.3. v OP RČV • Vrednotenje 1. in 2. prednostne usmeritve Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja ter Izboljšanje usposobljenosti posameznika za delo in življenje v družbi temelječi na znanju 3. Razvojne prioritete OP ESS Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja • Vmesno vrednotenje komunikacijskega načrta cilja Konvergenca • Vrednotenje prednostnih usmeritev s področja trga dela, ki jih v okviru OP RČV izvaja Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve

5. IZVEDENA VREDNOTENJA OD ZADNJEGA NO • Vrednotenje ukrepov za spodbujanje raziskovalno razvojnih aktivnosti v gospodarstvu in institucijah znanja (ESRR&ESS) CRP PROJEKTI • Institucionalna evalvacija Zavoda RS za zaposlovanje • Vrednotenje največjih programov aktivne politike zaposlovanja, vključno z ukrepi proti gospodarski in finančni krizi

6. Vrednotenje ukrepov za spodbujanje raziskovalno razvojnih aktivnosti v gospodarstvu in institucijah znanja

7. Dec 2011 – oktober 2012 • Prednostne usmeritve 1.1, 1.3 in 3.3 (MIZŠ)

8. na področjih, kjer so se izvajale operacije, so doseženi premiki z dolgoročnim pomenom za področje inovacijskega povezovanja znanosti, raziskav, tehnologije, predvsem pa so se začele konkretizirati čvrste povezave med akademsko sfero in gospodarstvom. • ukrepi dosegajo cilje, povezave med trendi izboljšanja statističnih kazalnikov in kazalnikov iz sistema spremljanja izvajanja jasno korelirani po smeri in intenzivnosti spremembe. Vrednoteni ukrepi so ustrezen odgovore na strateške izzive inovacijskega preboja, predlagani pa so ukrepi za izboljšavo institucionalnih vidikov inovacijske politike. • Priporočila torej kažejo na prostor za vsebinske in procesne prilagoditve posameznih vrst instrumentov za učinkovitejše doseganje ciljev in večjo stopnjo dopolnjevanja instrumentov, tudi med RR in RČV.

9. Za aktiviranje inovacijskih potencialov vrednotenje predlaga • poglobitev interakcije med nosilci instrumentov in uporabnikov pri pripravi podlag za ukrepe, • večjo medsektorsko povezanosti in aktiviranje zasebnih uporabnikov potenciali s promocijo, izobraževanjem, interakcijo, postopnostjo delovanja, poenostavitvami, socialnim inoviranjem, inoviranjem struktur, prilagajanjem modela inovacijske politike za netehnološke inovacije in • večnivojsko diferencirano obravnavo izzivov, • širjenje baze inovacijske dejavnosti v podjetjih, organizacijah civilne družbe in v ustanovah javne uprave s pomočjo ukrepov, ki bi imeli nizke vstopne pragove in enostavne pogoje sodelovanja.

10. Vrednotenjenajvečjihprogramovaktivnepolitikezaposlovanja, vključno z ukrepiprotigospodarski in finančnikrizi

11. EIPF, d.o.o., dr. • Mikroekonometrični modeli • Primerjava končnih koristnikov sredstev iz ukrepov APZ s kontrolno skupino • Predstavitev v januarju 2013 • Večina programov APZ kratkotrajne pozitivne učinke, nekateri ničelni oz. negativni (pričakovano)

12. Priprave na postopke ugotavljanja in potrjevanja Nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK): ničelni učinek ob koncu leta 2010, vendar so podatki na voljo le za 1 leto. • Preverjanje in potrjevanje Nacionalne poklicne kvalifikacije: pozitiven učinek, ki je večji za tiste brezposelne, ki so bili pred vključitvijo v APZ dalj časa brezposelni. • Programi institucionalnega usposabljanja: negativen učinek, vendar je rezultat pristranski zaradi manjkajoče spremenljivke. • Delovni preizkus: pozitiven učinek. • Usposabljanje na delovnem mestu: kratkoročno negativen ali ničelni učinek. Glede na tuje študije bi za ugotavljanje dolgoročnega (ter pričakovano pozitivnega) učinka potrebovali podatke za daljše časovno obdobje. • Formalno izobraževanje: negativen učinek, zelo visok delež neuspešnih zaključkov zaradi nekaterih problematičnih ciljnih skupin. • Projektno učenje za mlajše odrasle (PUM): statistično neznačilen negativen učinek. • Spodbujanje novega zaposlovanja dolgotrajno brezposelnih oseb – prejemnikov denarne socialne pomoči: po enem letu pozitiven, po dveh pa ničelni učinek. • Spodbujanje zaposlovanja starejših brezposelnih oseb: negativen učinek po enem in po dveh letih, večina vključenih se vrne med registrirano brezposelne v roku enega meseca od formalnega zaključka subvencije. • Zaposli.me (spodbujanje zaposlovanja težje zaposljivih brezposelnih oseb): kratkoročno pozitiven učinek. • Usposabljanje in izobraževanje zaposlenih: pozitiven in statistično značilen učinek za kontrolno skupino, ki smo jo tvorili iz baze brezposelnih oseb.

13. Potreben pogled naprej – zakaj, kako izboljšati programe • Spremljanje za potrebe vrednotenja!

14. Institucionalna evalvacija Zavoda RS za zaposlovanje

15. Vrednotenje delovanja Zavoda za zaposlovanje • Podana so bila konkretna procesna priporočila predvsem v odnosu svetovalec-uporabnik, • priporoča pa tudi 12 kazalnikov, s katerimi lahko spremljamo kritične točke posredovanja dela, ki so lahko v pomoč predvsem vodstvu institucije za večjo učinkovitost in uspešnost izvajanju aktivne politike zaposlovanja.

16. LETNI NAČRT