Možni načini poglobitve sodelovanja na področju zunanje trgovine z vidika gospodarske diplomacije

1. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ZUNANJE ZADEVEDirektorat za gospodarsko diplomacijo Možni načini poglobitve sodelovanja na področju zunanje trgovine z vidika gospodarske diplomacije Alma Židanek, Maja Šegota Marec 2014

2. DIREKTORAT ZA GOSPODARSKO DIPLOMACIJO • Sektor za bilateralno gospodarsko sodelovanje • Sektor za gospodarsko promocijo --------------------------------------------------------------------------------------------- • Zaščita, uveljavljanje in promocija interesov slovenskega gospodarstva oz. podjetij v tujini • Mreža 52 diplomatsko-konzularnih predstavništev Republike Slovenije v tujini, na katerih deluje 26 ekonomskih svetovalcev

3. DELOKROG GOSPODARSKE DIPLOMACIJE • - Sodelovanje z institucijami: SPIRIT, GZS, OZS, SURS, CURS, Banka Slovenije, CMSR, SID banka • - Sodelovanje z gospodarskimi subjekti: • Novi vstopi na tuje trge • Širitev poslovanja na tujih trgih • Reševanje odprtih vprašanj oz. problemov slovenskih podjetij na tujih trgih • Eden izmed načinov izvajanja gospodarske diplomacije so tudi gospodarske delegacije v tujino

4. UGOTOVITVE GOSPODARSKE DIPLOMACIJE V ZADNJIH LETIH…. • Finančno-gospodarska kriza • Sprememba strukture slovenskega gospodarstva • Možnosti oz. priložnosti na tujih trgih (targetiranje) • Stanje in struktura gospodarstva danes ? …. ZAHTEVAJO NOVE NAČINE RAZMIŠLJANJA, DELA IN POVEZOVANJA ….

5. NAČINI PRODORA SLOVENSKIH PODJETIJ NA TUJE TRGE V DANIH OKOLIŠČINAH: • Projektni konzorciji (samostojno-redko) • Nišni proizvodi in tehnologije (kompetenčni centri, centri odličnosti) • Strateško povezovanje podjetij s tujimi podjetji za projekt na ciljnem trgu ali tretjem trgu

6. MOŽNOSTI OZ. PRILOŽNOSTI NA TUJIH TRGIH DEJSTVA: Poplava informacij s tujih trgov (preko DKP RS v tujini) Ad hoc delegacije v tujino zaradi obiskov visokih predstavnikov države – rezultati ? Sektorske delegacije ne zajemajo vseh potencialno zainteresiranih gospodarskih subjektov Objava predvidenih aktivnosti na spletu je koristna, vsa podjetja ne sledijo objavam na portalih institucij; nezadostna informiranost

7. POSLEDICE: Koristne informacije 's terena' ni možno v polni meri izkoristiti; možno jih bo šele po tem, ko bomo poznali zmožnosti slovenskega gospodarstva. KLJUČNO VPRAŠANJE KAKŠNO JE STANJE IN STRUKTURA SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA DANES ? V okviru obstoječih institucij ne obstaja: • dobra enotna baza podatkov o podjetjih; • pregled zdravih podjetij po sektorjih (+ znotraj sektorjev, razvrščeni po velikosti) • ciljni trgi posameznih podjetij Kakšen je izvozni potencial slovenskega gospodarstva (oz. po posameznih sektorjih, podsektorjih) Javno dostopne bonitetne ocene podjetij ? Kako ugotoviti komplementarnost podjetij ?

8. KAJ NAREDITI? • Apel slovenskim institucijam za pomoč pri vzpostavitvi baze podjetij po sektorjih in zagotovitvi vseh potrebnih podatkov v zvezi z njimi • DKP RS v tujini redno zagotavljajo informacije "s terena"; poslovne priložnosti, možnosti za sodelovanje v večjih projektih • MZZ/ZDG na osnovi narejenih baz podjetij reagira na zahteve tujih trgov • Delegacije oz. organizirana poslovna srečanja, konference, dogodki v tujini oz. vse poslovne aktivnosti, ki so organizirane v okviru državnih institucij morajo biti premišljeno organizirane in ciljno usmerjene

9. Hvala