Zakaj spolna vzgoja v šoli ?

1. Zavod za zdravstveno varstvo Kranj Zakaj spolna vzgoja v šoli ? Alenka Hafner, dr. med. Strokovni posvet SPOL IN SPOLNA VZGOJA Ljubljana, 16.marec 2010

2. Kaj menite, ali sodi vzgoja za zdravo in varno spolnost v šolski prostor? • Če da, kdo (v okviru katerega predmeta) naj jo izvaja? • Če ne, zakaj?

3. Kakšna je po vašem mnenju vloga razrednika (biologa, šolskega svetovalnega delavca) pri vzgoji za zdravo in varno spolnost? Ali se čutite kompetentne za izvajanje takih izobraževanj?

4. Kakšna so pričakovanja dijakov in učencev pri izobraževanjih o zdravi in varni spolnosti?

6. O čem bo tekla beseda • Utemeljitev potrebe po tovrstnem izobraževanju in stanje v slovenskem prostoru • Raziskava spolnega vedenja mladostnikov • Ureditev področja v EU

7. Utemeljitev potrebe po tovrstnem izobraževanju in stanje v slovenskem prostoru

8. Vzgoja za zdravo spolnost DEJSTVA: • tema, ki se je lotevamo skoraj vsi (kot starši, vzgojitelji, zdravstveni delavci, …) • informacije in sporočila s področja spolnosti nas in naše mladostnike danes spremljajo na vsakem koraku • kvalitetnega znanja in literature na tem področju je malo

9. Vzgoja za zdravo spolnost Joj, mami… DEJSTVA: • mladi dobijo: • veliko informacij o delovanju spolnih organov in zaščiti pred neželeno nosečnostjo • malo informacij o: • odnosih med spoloma • obnašanju v času, ko se telo prebuja • ohranjanju integritete svojega telesa Ali so informacije v sprejemljivi obliki in ob primernem času?

10. Mladostništvo • Obdobje v življenju človeka, ko se telo najhitreje spreminja • Mladostnik mora hitro sprejemati nastale spremembe, kar pa pogosto ni enostavno. • V tem obdobju za mladostnike še posebej zanimivo: • področje njihovega lastnega telesnega in psihološkega razvoja • področje prebujajočega se spolnega življenja

11. Zanima me kdaj je čas za prvi obisk pri ginekologu?Prosila bi, če mi lahko poleg odgovora priložite številko ginekologinje! Imam pa še eno vprašanje:vsake toliko časa občutim pekočo bolečino v nožnici, ki po dnevu ali dva izgine sama od sebe.Kakšni bi bili lahko vzroki? • Vsebina vprasanja: Zdravo, zanima me, ali je prestavljannje menstruacije s kontracepcijskimi tabletkami lahko skodljivo? Prestavila bi jo zaradi morja in za en teden. • Vsebina vprasanja: Lep pozdrav!Moje vprašanje se nanaša na ženske prsi.Zanima me, ali se mi bodo prsi še razvijale, čeprav bom kmalu stara 18 let? Menstruacijo sem dobila šele pri 15,5 letu. Dojki tudi nista enake velikosti in še nista razviti. Zahvaljujem se Vam za odgovor.

12. Socialne spremembe • Mladi ljudje so danes “mladi” (odvisni) dlje, svojo lastno družino si ustvarjajo kasneje • Povezava med zakonom in prvo spolno aktivnostjo izgublja nekdanji pomen: • Mladi so spolno aktivni precej prej ali imajo že precej partnerjev preden se ustalijo v zakonski zvezi ali nekem drugem zakonskem odnosu (izvenzakonske zveze) • So pa v svojih zvezah mladi srečnejši, bolj zadovoljni tudi s spolnostjo

13. Vzgoja za zdravo spolnost Stanje v Sloveniji: • v okviru pouka iz biologije so poglavja o zgradbi in delovanju spolnih organov • Ostalo? • V šolah so programi O tebi, O vama – koliko šol to izvaja???? in kaj poleg tega • Ob sistematskih pregledih Odraščanje in Za zdravo in varno ljubezen Področje ni rešeno sistemsko!

14. Stanje na področju vzgoje za zdravo spolnost v šolah na Gorenjskem • V aprilu 2009 je Zavod za zdravstveno varstvo Kranj opravil telefonske razgovore s svetovalnimi delavci osnovnih in srednjih šol na Gorenjskem. • Vseh osnovnih šol (OŠ) na Gorenjskem je 38 (od tega 4 s prilagojenim programom), srednjih pa 14 (SŠ).

15. DEJSTVA - OŠ • Vsebine s področja anatomije in fiziologije rodil se v OŠ izvajajo v okviru biologije v 9. razredu. • V učnem načrtu pri biologiji človeka je ena tema namenjena spolovilom in razmnoževanju. • Dodatne vsebine, ki jih šola s področja vzgoje za zdravo spolnost lahko ponudi učencem, pa so izbira posamezne šole. Običajno si pomagajo z zunanjimi izvajalci. Vsaka šola se sama odloča glede izvajalcev, vsebine in obsega programa.

16. Osnovne šole – redni program (skupaj 34 šol) • Na dvanajstih šolah (tretjini rednih OŠ na Gorenjskem) so učenci vzgoje za zdravo spolnost deležni v okviru predmetnika biologije. Vsebine podajajo učitelji biologije, na treh šolah pa dodatno še šolska pedagoginja oz. svetovalna delavka v okviru etike oz. drugih ur. • Na 22. šolah (dveh tretjinah vseh rednih OŠ na Gorenjskem) vzgojo za zdravo spolnost izvajajo zunanji izvajalci (Rdeči križ – 9 šol, ZZV Kranj – 10 šol, ginekologi – 1 šola, Društvo Oaza – 1 šola, drugi -1 šola). Šole vsebine izvajajo v sklopu naravoslovnih dni oz. razrednih ur ali ur biologije.

17. Osnovne šole – prilagojeni program (skupaj 4 šole) • V vseh štirih šolah so učenci deležni vzgoje za zdravo spolnost v okviru vsebin, ki jih podajajo učitelji in svetovalni delavci šole kot tudi zunanji izvajalci (Rdeči križ, ZZV Kranj, zdravniki – pediater in ginekolog, zunanji defektologi).

18. Razlogi za neizvajanje dodatnih programov s področja vzgoje za zdravo spolnost v OŠ • organizacija pouka (ni »prostih« ur) • zadovoljiv obseg vsebin že v okviru predmetnika biologije • nezainteresiranost vodstva oz. staršev za tovrstne vsebine • pomanjkanje finančnih sredstev. Nekateri svetovalni delavci navajajo, da so v okviru biologije pogosto v ospredju druge vsebine, za spolovila in razmnoževanje pa še vedno včasih zmanjka časa.

19. Srednje šole • V SŠ pa potekajo preventivne vsebine v okviru predmeta zdravstvena vzgoja, ki je obvezni izbirni predmet, ali v okviru interesnih dejavnosti oz. t.i. odprtega kurikuluma. • Vzgoja za zdravo spolnost ni nujno vedno vključena. Vsaka šola se sama odloča, katere preventivne vsebine bo vključila v omenjeni program.

20. Srednje šole (skupaj 14 šol) • Na sedmih šolah (polovici vseh srednjih šol na Gorenjskem) so dijaki deležni vsebin s področja zdrave spolnosti s pomočjo zunanjih izvajalcev (ZZV Kranj, Projekt Virus – študenti MF, zdravstveni delavci, društvo Oaza), od tega na eni šoli vsebine izvajajo le občasno. • Na štirih šolah pa vsebine podajajo njihovi učitelji v okviru naravoslovnih predmetov (biologija, naravoslovje, zdravstvena vzgoja, zdravstvena nega) in svetovalni delavci, od teh ena šola navaja, da izvaja program O vama. • Na dveh šolah vsebin s področja zdrave spolnosti (trenutno) ne izvajajo, saj dajejo prednost drugim preventivnim vsebinam (alkohol, droge). • Podatkov ene SŠ pa nam ni uspelo pridobiti.

21. Pripombe in predlogi svetovalnih delavcev OŠ in SŠ • Za spolno vzgojne vsebine je dobro, da na šolo prihajajo zunanji izvajalci/strokovnjaki • Lani je bila spolnost tema v okviru otroškega parlamenta, kar je zelo pozitivno, učenci potrebujejo vsebine s področja spolnosti • Nujno potrebno je izvajati vsebine s področja spolnosti že v 9. razredu in potem v 1. in 2. letniku • Te vsebine so nujno potrebne, sploh v tistih SŠ programih, kjer ni biologije ali naravoslovja

22. Programi • uspešni so tisti: • ki spodbujajo humane odnose in enakopravnost med spoloma • spoštujejo različnost • načrtno usmerjajo spolno aktivnost mladih v varno in zdravo spolnost s pogovori o konkretnih situacijah. Z aktivnostmi promocije spolnega zdravja, usmerjenimi v vzgojo in izobraževanje, ne bomo dosegli samo manj tveganega spolnega vedenja mladih, temveč tudi zvišali stopnjo rodnega zdravja prebivalcev.

23. Strategija preprečevanja in obvladovanja okužbe s HIV v Sloveniji (2010- 2015) – 26.11. 2009 • ….Ker je najbolj učinkovita preventiva, ki se izvaja še preden se oblikujejo tvegana vedenja, je pomembna vključitev vsebin za vzgojo za zdravo spolnost v osnovnošolski kurikulum…. • Tvegano vedenje pri mladih je lažje preprečevati kot spreminjati, zato je skupino smiselno vzgajati za zdravo spolnost. Vedenje, ki ga bodo prevzeli mladi, bo vplivalo na potek epidemije HIV pri celotni generaciji.

24. Strategija preprečevanja in obvladovanja okužbe s HIV v Sloveniji (2010- 2015) – 26.11. 2009 • Promocija varnejšega spolnega vedenja, vključno z uporabo kondoma Spodbujanje varnejšega spolnega vedenja zajema spodbujanje: • uporabe kondoma ob vsakem tveganem spolnem odnosu • obojestranske zvestobe • omejevanje števila partnerjev • komunikacije med spolnimi partnerji o odgovorni in varnejši spolnosti • odlašanje (odlaganje) spolnih odnosov pri mladih • Obveščanje ciljnih skupin mora biti celovito in mora zajemati vse vidike varnega vedenja in možnosti zaščite pred okužbo s HIV. Sporočila morajo biti prilagojena potrebam, znanju in vedenju ciljnih skupin. Temeljiti morajo na najnovejših dognanjih socialnega marketinga.

25. Strategija preprečevanja in obvladovanja okužbe s HIV v Sloveniji (2010- 2015)– 26.11. 2009 • Promocija varnejšega spolnega vedenja med mladimi – • Z izobraževanjem je potrebno začeti že pred vstopom v srednjo šolo • Vključitev teh tem v osnovnošolski kurikulum je izrednega pomena • Spremljanje in ocenjevanje strategije: • Kazalnik: Delež OŠ in SŠ, ki so izvedle izobraževanje v zvezi s spolnostjo v preteklem letu

26. Raziskava spolnega vedenja mladostnikov

27. REZULTATI RAZISKAVE SPOLNEGA VEDENJA GORENJSKIH SREDNJEŠOLCEV 2005/06 Vprašalnik: 23 vprašanj o spolnih izkušnjah, uporabi in poznavanju kontracepcijskih metod, virih informacij s področja spolnosti, SPO in stališčih do spolnosti. • 2. letnik: vključenih 1475 dijakov • upoštevani odgovori 1401 dijaka • 46% deklet, 54 % fantov • 3./4. letnik: vključenih 1129 dijakov • upoštevani odgovori 1021 dijakov • 48% deklet, 52% fantov • Povprečna starost: 16,8 leta • 58% dijakov 2. letnikov • 23% dijakov 3. letnikov • 19% dijakov četrtih letnikov

28. Telesni razvoj • Dekleta – prva menstruacija • 11 ali manj let: 12% • 12 let: 22,5% • 13 let: 35% • 14 let: 22,5% • 15 let ali več let: 8% • Fantje – prvi nočni izliv • 11 ali manj let: 15% • 12 let: 18% • 13 let: 29% • 14 let: 23% • 15 let ali več let: 14% Povprečna starost ob menarhi: 12,9 let! Povprečna starost ob prvem nočnem izlivu: 13 let! Slabše poznavanje telesnih sprememb pri fantih!

29. Načrtovanje zdravstvene vzgoje Vzgoja za zdravje – sistematski pregledi: Odraščanje (45 min) • Učenci so ob začetku 6. razreda stari 11 let • Ob sistematiki je treba o teh temah spregovorit v 6. razredu devetletne OŠ - po prenovi naj bi bila tedaj prvič skupinska ZV • V razredu lahko pričakujemo približno do 15% deklet in fantov, ki že imajo menarho ali nočni izliv Šolski prostor -??? ZZV KRANJ – program Odraščanje

30. Zaljubljenost in “intimne” izkušnje Sami pa menijo, da je spolno aktivnih 50% oz. 58% mladih njihove starosti Razlogi odločitve za prvi spolni odnos – na prvem mestu ljubezen

31. Zelo zgodnji spolni odnosi • Pred dopolnjenim 14. letom je imelo spolne odnose 4-5% dijakov • V starosti 14 let 12% Tudi podatki iz HBSC raziskave (IVZ RS 2006) govorijo o izboljšanju kazalcev, delež dijakov prvih letnikov (15-16 let), ki so že imeli spolne odnose je nižji kot pred 4 leti in znaša 29,5% za fante in 17% za dekleta.

32. Načrtovanje zdravstvene vzgoje - ključni podatki Pred zaključkom OŠ je potrebno mladim ponuditi programe s področja spolnosti in sicer v okviru šolskega sistema. Razlogi: • Omogočimo informacije vsem • Pomemben delež mladih postane spolno aktiven na prehodu iz OŠ V SŠ

33. Poznavanje kontracepcijskih metod SLABO!

34. Uporaba kontracepcijskih metod ob prvem spolnem odnosu in kasneje • Prvi odnos: • kontracepcijskih sredstev ne uporablja od 11% (dijakinje 3./4. letnikov) do 20% dijakov (dijakinje 2. letnikov), odvisno od spola in starosti • Tisti, ki uporabijo kontracepcijska sredstva: 88% - 94% kondom • Kasneje: • 6% dijakov 2. letnikov in 5% dijakov 3/4. letnikov ob spolnih odnosih ne uporablja zaščite • Tisti, ki uporabijo kontracepcijska sredstva: 52% - 65% kondom, 13% - 22% kontracepcijske tablete

35. Načrtovanje zdravstvene vzgoje - ključni podatki • Mlajši kot so mladostniki, ko se odločajo za spolne odnose, več se jih odloči za ta korak zaradi prilike – slučaja, še zlasti pomembno pri fantih!! • Predstaviti jim je treba kontracepcijske metode in sredstva, saj je poznavanje le -teh slabo

36. Povprečna starost ob prvem spolnem odnosu v EU • Mediana: • Dekleta 18 let • Fantje 17,4 leta

37. Načrtovanje zdravstvene vzgoje - ključni podatki Ob sistematiki v tretjem letniku srednje šole lahko pričakujemo: • da je nekako do 50% dijakov že imelo spolne odnose • Sami menijo, da jih je več spolno aktivnih • Verjetno se bo pomemben delež deklet v tej starosti odločil za spolno aktivnost

38. Število spolnih partnerjev * Fantje imajo več spolnih partnerjev

39. Najprimernejši čas za 1.spolni odnos Več dijakov, med njimi prevladujejo dekleta, bi se odločilo za spolne odnose kasneje (24% - 28%) kot prej (10% -14%).

40. Najprimernejši vir informacij Največ informacij o spolnosti pridobijo iz različnih virov

41. POZNAVANJE SPB

42. POSTOPANJE OB POČENEM KONDOMU Dekleta! Fantje!

43. V razmislek • Pri 13 letih postanejo mladostniki v našem prostoru spolno zreli • Dekleta do 16. leta morajo dobiti prvo menstruacijo • Pri 18. letih je spolno aktivnih približno 50% • Kasnejši spolni odnosi pomenijo manj strahu pred neželjeno nosečnostjo in manj spolno prenosljivih okužb - kot stroka lahko zagovarjamo odlog spolne aktivnosti vsaj do 17. leta • Znanje o spolno prenosljivih okužbah in kontracepciji je slabo!

44. Ureditev področja v EU

45. Zakaj strategija EU na področju spolnega zdravja mladostnikov? • EU se trudi doseči visoko raven zdravstvene zaščite za svoje prebivalce. Osnove zdravega življenjskega sloga se oblikujejo v otroštvu in adolescenci, kar velja tudi za področje spolnega zdravja, ki je eno od najbolj občutljivih. • področje zahteva multisektorsko obravnavo (poleg zdravstva nanj ključno vplivajo še (izobraževanje, sociala, kulturni, etnični in religiozni vplivi)

46. Zakaj strategija EU na področju spolnega zdravja mladostnikov? • znotraj članic EU različne strategije in NP za promocijo spolnega zdravja, kot tudi različni izobraževalni programi in učni načrti • Namen ni v harmonizaciji sporočil in dejavnosti oziroma zakonodaje znotraj EU, pač pa naj bo EU vmesni člen in multiplikator pozitivnih in pomembnih sporočil, dejavnosti in dobrih praks.

47. VZGOJA ZA ZDRAVO SPOLNOST - PRISTOPI DRUGIH DRŽAV EU države se medsebojno razlikujejo tako v: • pristojnosti za tovrstna izobraževanja(večinoma pristojno po eno ministrstvo (javno zdravje, šolstvo, zdravstvo), le v Belgiji in na Nizozemskem več ministrstev) • načinu podajanja vsebine: • vključeno v različne šolske predmete (del pouka biologije ali znanosti in pouka religije ali etike ter družbe in filozofije). • le redko se izobraževanje s področja spolnosti osredotoči na odnose (Relationship and Sexualtity Education: Belgija) ali na ideološke perspektive (Family Life Education: Slovaška, Poljska, Madžarska). • V izobraževanje so lahko vključeni tudi zdravstveni delavci, kar je sicer redko; prav tako obisk učencev v zdravstvenih institucijah. Pogosto pa so vključene nevladne organizacije, ki organizirajo različne seminarje, delavnice, mreže in zagotavljajo svetovanje.

48. VZGOJA ZA ZDRAVO SPOLNOST - PRISTOPI DRUGIH DRŽAV EU države se medsebojno razlikujejo tako v: • splošni sprejetosti izobraževanj: • Nizozemska in Danska -izobraževanje dobro sprejeto in podprto • Irska, Poljska, Češka, Slovaška ali nekatere verske skupine v Nemčiji - strogo nasprotovanje in pomanjkanje podpore • V nekaterih državah je tudi možno, da starši otroku preprečijo poslušanje vsebin s področja spolnosti, razen če niso vključene v šolski program.

49. Primer NIZOZEMSKA • spodbuja aktivno politiko promocije varne spolnosti in boja proti spolno prenosljivim okužbam • V šolah je obvezno le izvajanje bioloških aspektov izobraževanja • Ključno ministrstvo: Ministrstvo za javno zdravje, socialo in šport, vključeno še Ministrstvo za izobraževanje, pravico in socialno ter tujo politiko. • Vsi sodelujejo z nevladnimi organizacijami. • Lokalni guvernerji svobodno odločajo o vključitvi specifičnih programov v šole, pri čemer pa se povezujejo z Lokalnimi centri za javno zdravje. • Za izobraževanje s področja spolnosti so v glavnem odgovorni učitelji biologije in religije ter družbe. Šolski zdravniki igrajo pri tem manjšo vlogo, pomagajo pa pri prepoznavanju problemov s področja spolnosti. • Izobraževanje se ponavadi začne osnovni šoli in pri 11. ali 12. letih je večina otrok že seznanjena s temo. Šole morajo zagotoviti takšen pouk najkasneje do 13. ali 14. leta.

50. ZAKLJUČEK • Izobraževanja s področja spolnosti ne prispevajo k zgodnejši spolni aktivnosti mladih, nasprotno, mlade usposabljajo za odgovorne odločitve. • V Sloveniji to področje še ni sistemsko urejeno, tudi v okviru držav evropske unije se precej razlikuje in prav tako še ni v vseh članicah obvezno. • Rezultati držav, ki k tovrstnemu izobraževanju sistematično pristopajo, so bistveno boljši. • programi za izvajanje spolne vzgoje v okviru šolanja so tudi v našem prostoru nujni