1 / 9

KAKO V SLOVENIJI DO VEČJE SAMOPRESKRBE S HRANO? Miran Klinc

KAKO V SLOVENIJI DO VEČJE SAMOPRESKRBE S HRANO? Miran Klinc. Zakonsko varovanje kmetijskih zemljišč - Prostorsko planiranje kmetijstva in načrtovanje podeželskega prostora, Več vode – več hrane v kmetijstvu – namakalni sistemi Apnenje tal kot nov okoljski ukrep

megara
Download Presentation

KAKO V SLOVENIJI DO VEČJE SAMOPRESKRBE S HRANO? Miran Klinc

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. KAKO V SLOVENIJI DO VEČJE SAMOPRESKRBE S HRANO?Miran Klinc Zakonsko varovanje kmetijskih zemljišč - Prostorsko planiranje kmetijstva in načrtovanje podeželskega prostora, Več vode – več hrane v kmetijstvu – namakalni sistemi Apnenje tal kot nov okoljski ukrep Opredelitev obsega pridelave hrane in zelene energije v kmetijstvu (kot dopolnilna dejavnost na kmetijah)

  2. KJE SMO V SLOVENIJI DANES LAŽNA PREHRANSKA VARNOST • 1991 – 2009 izgubili 92.798 ha kmetijskih zemljišč in 19.928ha obdelovalnih zemljišč (SURS 2010) • 2002 – 2007 izgubili 1 kmetijo na dan (7 ha) • Kmetijski prostor – 2/3 omejeni dejavniki kmetovanja • SLO je neto uvoznik hrane • 1991 – 1.225 m2 obdelovalne zemlje, danes 866 m2, EU 25,9 %, SLO 8,8 % obdelovalnih površin • Dr. Dušan Plut – svet 1000 m2 za žita – SLO 500 m2 • 2004 naprej – pridelava hrane v SLO pada hitreje kot obseg kmetijskih zemljišč (staranje prebivalstva, pravična delitev dohodka, nepovezanost pridelave, SKP EU …) • 71. člen Ustave RS – Zakon zaradi SMOTRNEGA IZKORIŠČANJA določa posebne pogoje uporabe in posebno varstvo zemljišč • Danes VREDNOTE v SLO: KAPITAL, POHLEP, MOČ, IZSILJEVANJE, ZAVAJANJE …

  3. KAKO NAPREJ ? • Več kmetijskih zemljišč, revitalizacija – več hrane • Kodeks o PRAVIČNI DELITVI DOHODKA v pridelovalni verigi • Zakon o PROMOCIJI ŽIVIL • Zakon o spremembah in dopolnitvah ZKZ: varovanje najboljših kmetijskih zemljišč, darilne pogodbe, OHRANJENJE KRAJINE IN RAZVOJA PODEŽELJA. • Izvedbena faza: »inventarizacija« omejenega prostora podeželja, Sektorski pristop stroke za izdelavo STRATEGIJE RAZVOJA PODEŽELJA. • RAZVOJNA POLITIKA PODEŽELJA = STROKOVNE PODLAGE, MERILA IN JASNE PRIORITETE MEDRESORSKO USKLAJENIH RAZVOJNIH CILJEV SLO (hrana, poselitev, gospodarstvo, ceste, energija, odpadki…)

  4. VEČ VODE – VEČ HRANE, VELIKI NS SO PROJEKTI DRŽAVNEGA POMENA • danes namakamo 7.200 ha kmetijskih zemljišč • obstoječi NS slabo izkoriščeni • NS je začetek prestrukturiranja kmetijstva: ZNANJE, KAPITAL, OSNOVNA SREDSTVA, TRŽENJE, PROMOCIJA, POVEZOVANJE … • Odzivno poročilo Računskega sodišča RS za revidirana leta 2000, 2001, 2003, 2006 priporočilo za ukrepe PREPREČEVANJA NASTANKA ŠKODE • V SV Sloveniji največji proizvodni potencial za hrano, vodni viri, v 10 letih zgradili 350 ha NS • Spremembe, dopolnitve ZKZ, ZGO – veliki namakalni sistemi so projekti državnega pomena • Izvedbena faza, upravljanje NS - pristojna služba MKGP

  5. APNENJE TAL – NOV OKOLJSKI UKREP • dobra tretjina kmetijskih zemljišč v SLO ima težave s pH • v SV Sloveniji na najboljših poljedelskih površinah 70 % prekislih zemljišč • kisla tla biološko osiromašena, struktura tal, zadrževanje vode, hranila slabo dostopna, izpiranje hranil, manjši pridelki • dodajanje naravnih apnencev – v SLO v izobilju ŠIRŠI OKOLJSKI NARAVNOVARSTVENI POMEN APNENJA – OKOLJSKI IN GOSPODARSKI UČINKI

  6. HRANA IN ZELENA ENERGIJA V KMETIJSTVUBioplinske naprave, kapital in delovna mesta • 1 MW bioplinske naprave – 1,5 – 2 ha komunalno urejenega zemljišča, 3 – 4 delovna mesta • Višina investicije v SLO 8 – 9 mio EUR – Avstrija 4,5 – 5 mio EUR • Spodnja Štajerska (A) od 42 objektov sta dve moči 1 MW – dopolnilna dejavnost živinorejskim kmetijam • HE na Savi moči 80 MW (+ 0,80 EUR/MWh) – 150 mio EUR • bioplinske naprave 80 MW - 680 mio EUR • 7.300.000 kWh x 80 naprav x (- 0,72 EUR/MWh) = - 42.000,000 EUR • REALEN POTENCIAL PRIDELAVE ENERGETSKIH RASTLIN V KMETIJSTVU? • Inštitut Jožef Štefan – odpadki živali 10,1 MW, energetske rastline 15,6 MW • KIS od 45 do 78 MW • Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije – KGZ Celje: a – 86 MW, b – 115 MW, c – 147 MW • AKCIJSKI NAČRT OVE V SLOVENIJI DO 2020 JE 60 MW, DANES URADNO 14,7 MW, NEURADNO 28 MW • za 1/MW letni vnos koruzne silaže 440 ha, živinoreja danes cca 27.000 ha koruzne silaže • Javna agencija za energetiko umešča BPN v SLO – kmetijstvo? • Središče ob Dravi – Ormož – Sobetinci, tri naprave 6 MW x 440 ha = 2.640 ha, oziroma 7.920 ha • Okoljske omejitve – (ekološka taksa na preseženo količino fosforja, cink, baker), monitoring hranil, nadzor pristojnih inšpekcijskih služb • Davkoplačevalci – rentabilnost BPN vezana na trg z žiti

  7. Dr. Festić: Bioplinarne so sporne. To je posel od katerega ima korist nekaj družb, za državo so polom. • Medresorska skupina pri MKGP – Strategija za rabo biomase iz kmetijstva in gozdarstva • koliko bioplinarn v prostor – kako sanirati obstoječe naprave, da bo škoda za pridelavo hrane v SLO in njenim davkoplačevalcem čim manjša? • Kratkoročni ukrepi : Vlada RS, Javna agencija RS za energetiko, akcijski načrt OVE – nacionalni energetski program • Dolgoročni ukrepi : Strategija razvoja podeželja – nacionalni program za hrano

More Related